Razvoj poklicev za podeželje

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Naklo / nedelja, 11. februar 2024 / 09:20

V Biotehniškem centru Naklo so v začetku februarja v sklopu projekta AgriNext, namen katerega je ustvariti učno okolje, ki se odziva na povpraševanje po veščinah na trgu dela na področju večnamenskega kmetijstva, pripravili razpravo na temo sodobnega razvoja poklicev za podeželje.

Namen dogodka je bilo predstaviti odzivnost šolskega sistema na spremembe v večnamenskem kmetijstvu ter oblikovati priporočila za fleksibilen sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja na področju večnamenskega kmetijstva. Udeleženci so z medsebojnim učenjem in izmenjavo znanja iskali možnosti za sodoben razvoj poklicev za podeželje.

Direktor Biotehniškega centra Naklo (BCN) Marijan Pogačnik je v svojem nagovoru poudaril, da so že sedanji programi, ki jih izvajajo na šoli in so jih oblikovali skupaj s Centrom RS za poklicno izobraževanje in ostalimi partnerji v letih od 2004 do 2006, zastavljeni zelo sodobno. »Že takrat smo razmišljali o trajnostnem razvoju. Zdaj je pred nami nova prenova in bodo zaključki razprave zagotovo dobrodošli pri oblikovanju vsebin prenovljenih programov.« Ob tem je poleg teoretičnega znanja poudaril tudi pomen praktičnega usposabljanja z delom, saj so delodajalcem poleg strokovnega znanja zelo pomembne tudi druge kompetence.

Jerneja Rozman iz BCN je nato predstavila projekt AgriNext, pri katerem si skupaj s partnerji iz Irske, Španije in Hrvaške prizadevajo za mednarodno izmenjavo kompetenc in izkušenj za doseganje odličnosti na podeželju z inovativnimi pedagoškimi pristopi, vseživljenjskim učenjem in stalnim strokovnim učenjem učiteljev oziroma mentorjev. V okviru projekta so po besedah Jerneje Rozman oblikovali tudi predlog modela za fleksibilen sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki posameznikom omogoča gibanje med izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlitvijo. »To pomeni, da lahko učeči – dijaki, odrasli, učenci s posebnimi potrebami in drugi – svojo izobraževalno pot prilagajajo svojim interesom in sposobnostim tako v času svojega srednješolskega izobraževanja kot tudi kasneje, ko že stopijo na poklicno pot.«

V nadaljevanju so udeleženci iskali rešitve za prilagoditev in modernizacijo izobraževalnih programov in metod poučevanja v okviru obstoječega modela za fleksibilen sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Med ključnimi poudarki, ki so se izluščili skozi razpravo, so poudarili predvsem potrebo po individualizaciji in potrebo po sodelovanju z drugimi deležniki. »Potrebno je več komunikacije in dolgoročnega sodelovanja, v pedagoški proces je treba vključiti delodajalca ter dijakom oziroma študentom omogočiti izbiro prakse glede na njihovo zanimanje.« Predlagali so vzpostavitev mojstrskih kmetij. Poudarili so tudi pomen spodbujanja zavedanja o pomembnosti poklicev v prihodnosti, ob tem pa je treba ustvarjati tudi dobro učno okolje s poudarkom na individualizaciji in dobri tehnični opremljenosti šol. Poudarek pa naj bi namenili še razvoju odgovornosti, čustvene inteligence in kritičnega presojanja informacij.