Ivan Zajec (1869–1952), katalog razstave, Narodna galerija, Ljubljana, 2023, 328 strani

Ivan Zajec (1869–1952)

»Dve leti pred 120. obletnico odkritja najvidnejšega javnega spomenika v Sloveniji, spomenika našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu na Tromostovju v Ljubljani, posvečamo avtorju kiparju Ivanu Zajcu (1869–1952) prvi celovit pregled njegovega ustvarjanja. Katalog povzema domala vsa do zdaj znana umetnikova dela v javnih in v zasebnih zbirkah, spomeniško in arhitekturno plastiko. Skupaj z Alojzom Ganglom, Josipom Urbanijo, Alojzijem Repičem in s progresivnejšima Svitoslavom Peruzzijem in Franom Bernekerjem ga uvrščamo v prvo generacijo modernih slovenskih kiparjev, ki so konec 19. stoletja na Dunaju, v takratni prestolnici, svojo domovino postavili na evropski umetnostni zemljevid. Po obetavnih začetkih, najprej se je učil v kiparski delavnici svojega očeta Franca Ksaverja Zajca, pozneje pa na dunajski akademiji, in zgodnjih delih – juvenilija ostaja najbolj kakovosten del Zajčevega opusa – je prav ljubljanski Prešernov spomenik, odkrit leta 1905, zaznamoval kiparjevo celotno življenje. Ostre kritike so po eni strani motivirala politična nasprotja med seboj sprtih strank, po drugi umetniški prelom z akademizmom, usmerjene pa so bile tudi v povsem osebne diskvalifikacije umetnika. Zajca so potisnile na obrobje umetnostnega dogajanja na Kranjskem in v dolgoletni umik v tujino – na Dunaj, v Pariz, Rim, Trst, prvo svetovno vojno pa je preživel v internaciji na Sardiniji. Tudi po vrnitvi v Ljubljano se je držal bolj zase. Šele po drugi svetovni vojni je doživel priznanje kot prvi kipar prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 1950, realizmu zavezanemu ustvarjalcu pa so ustrezali tudi povojni socrealizem, figuralika in ponovni zagon monumentalne spomeniške plastike. /…/ Kipar Ivan Zajec, avtor Prešernovega spomenika, spomenika, ki je s svojo simbolno vsebino zaradi pesnikove veličine postal osrednja točka slovenskega glavnega mesta, točka državljanske identifikacije, v zavetju katere protestiramo, slavimo, se spominjamo ali samo srečujemo, se s to razstavo in s spremljajočim preglednim katalogom izrisuje v celoti, kot osebnost in s svojim obsežnim umetniškim delom.« (str. 13 in 15)

Gornji odlomek je iz predgovora Barbare Jaki v katalog Zajčeve razstave. Uredila ga je Nataša Ciber, avtorica besedila in razstave je Mateja Breščak. Kipar Ivan je sin kiparja Franca Ks. Zajca, ki se je rodil na Sovodnju v Poljanski dolini. Tudi oče je portretiral pesnika, njegov kip stoji pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Ta imenitna razstava je odprta samo še do 11. februarja, vabljeni na ogled.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / četrtek, 11. julij 2013 / 12:52

Priznala pridelavo, ne pa tudi preprodaje

Kranj - Na kranjskem okrožnem sodišču so prejšnji teden opravili predobravnavni narok za 48-letno Preddvorčanko, obtoženo neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Marca so namreč poli...

Objavljeno na isti dan


Gorenja vas-Poljane / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Nadaljevanje urejanja panoramske ceste

Gorenja vas - V sklopu rekonstrukcije drugega odseka panoramske ceste Avhež – stara šola (prvi del je bil urejen lani) bodo na 150 metrih urejeni cesta, pločniki in javna razsvet...

Cerklje na Gorenjskem / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Konec smučarske sezone na Krvavcu

Krvavec - V soboto, 1. maja, se je na Krvavcu končala smučarska sezona. V dolini so bile zadnje aprilske dni prav poletne temperature, na Krvavcu pa so v soboto še smučali. Letoš...

Bled / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Doživetje za vso družino

Pustolovski park Bled, ki ga bodo odprli ta konec tedna, sestavlja pet različnih avanturističnih poti s 65 različnimi plezalnimi elementi.

Zanimivosti / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Hudomušnost in dobrovoljnost pri stotih

Jesenice - V jeseniški občini so v zadnjih mesecih kar tri občanke praznovale stoti rojstni dan. Nazadnje je 23. aprila ta visoki jubilej dočakala Angela Intihar s Slovens...

Kranj / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Pahor: Ko je najtežje, smo najboljši

Lep praznični dan je na prvomajska prizorišča privabil več tisoč ljudi. Na Joštu so praznik dela praznovali že šestintridesetič, tokrat s slavnostnim govornikom: predsednikom vlade Borutom Pahorjem.