Ministrica Švarc Pipan (še) ne razmišlja o odstopu
SDS vložila interpelacijo, SD pozval k odstopu
Usoda ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan je po razkritju spornega nakupa stavbe za potrebe sodišč na Litijski v Ljubljani, ki ga preiskujeta tudi Nacionalni preiskovalni urad in Komisija za preprečevanje korupcije, vse bolj negotova. Potem ko so v SDS uresničili napoved in v ponedeljek vložili interpelacijo zoper njo, jo je vodstvo njene stranke SD še isti dan pozvalo k odstopu zaradi objektivne odgovornosti v zvezi z nakupom stavbe na Litijski. Švarc Pipanova se je naslednji dan na to temo srečala na štiri oči s predsednikom vlade Robertom Golobom, v sredo pa je sporočila, da prevzema objektivno odgovornost za nakup sodne stavbe, vendar pa ne misli odstopiti, saj je pogodbo podpisala v dobri veri, da so pristojne službe svoje delo opravile strokovno, zakonito in z dolžno skrbnostjo. »Danes vem, da so mi lagali ter načrtno prikrivali in prirejali podatke. A če odstopim v tem trenutku, se bodo podobne zgodbe nadaljevale in nič se ne bo spremenilo,« je dejala. Kot je še povedala, so v zvezi z nakupom sodne stavbe po zamenjavi generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča in ob pregledu vse dostopne dokumentacije na pravosodnem ministrstvu ugotovili, da ni šlo za nikakršno malomarnost, temveč vse bolj kaže, da gre za skrbno načrtovano, protipravno delovanje, zavestno zavajanje in prirejanje dokumentacije s strani organizirane skupine s ciljem pridobitve protipravne koristi. Po njenih besedah gre za posamezne uradnike ministrstva in tudi za člane stranke SD. Prst je uperila tudi v generalnega sekretarja SD Klemena Žiberta, ki da se je vmešaval v delo ministrstva. V drugi največji koalicijski stranki poudarjajo, da pri predlogu razrešitve Švarc Pipanove vztrajajo, na potezi pa je premier Robert Golob. Ta je v sredo pred vrhom koalicije povedal, da se je po prejemu predloga SD za razrešitev pravosodne ministrice srečal z vsemi akterji. Ker so obtožbe zares hude, se je dolžan z njimi podrobneje seznaniti, zato bo srečanja z njimi nadaljeval »tudi v naslednjih dneh, če bo to potrebno«.
Vložena interpelacija zoper Stojmenovo Duh
Poslanci SDS so prejšnji četrtek vložili tudi interpelacijo o delu ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh. Osrednji očitek se nanaša na po njihovi oceni nesmotrni nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov za nekaj manj kot 6,5 milijona evrov, ki ga je lani izvedlo ministrstvo. V zvezi z nakupom ji očitajo oškodovanje davkoplačevalcev in javnih financ ter negospodarno in nesmotrno upravljanje z javnimi sredstvi. Ministrica po njihovi oceni doslej tudi še ni pripravila enega zakona, ki bi prispeval k digitalni preobrazbi Slovenije. Glede kupljenih prenosnih računalnikov je sicer ministrica Stojmenova Duh po sredini seji vlade napovedala, da bodo ti razdeljeni še to pomlad na podlagi novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, katere predlog je vlada potrdila v sredo. Računalnike naj bi prejele najbolj ranljive skupine prebivalstva, predvsem otroci iz revnejših družin.
V sredo stavkali še tožilci
Državni tožilci so v sredo izvedli opozorilno stavko s triurno prekinitvijo dela. S stavko, ki se je je udeležila večina tožilcev, so izrazili nezadovoljstvo zaradi neuresničene ustavne odločbe o sodniških plačah. Vlado so ob tem pozvali, naj se vendarle začne z njimi pogajati o uresničitvi stavkovnih zahtev, obenem pa so ji poslali predlog za rešitev spora, po katerem bi se plače tožilcev zvišale za 1244 evrov bruto, kolikor znaša razlika med najnižjo plačo okrajnega državnega tožilca in poslanca. Glavni odbor Slovenskega sodniškega društva pa se je ta teden odločil, da bodo protest zaradi neuresničene ustavne odločbe nadaljevali le še z mesečnimi protestnimi zbori na sodiščih, dela pa ne bodo več omejevali, ker ne želijo poseči prekomerno v pravice državljanov.
Nazadovali na lestvici zaznave korupcije
Slovenija je prejela enako oceno indeksa zaznave korupcije za leto 2023 kot za leto prej, to je 56 od 100 možnih točk, so sporočili iz Transparency International (TI) Slovenia. Slovenija s tem znova zelo zaostaja za povprečjem držav EU (64) in se je na lestvici uvrstila na 42. mesto, kar je mesto nižje kot lani. »Za učinkovito kaznovanje vseh korupcijskih kaznivih dejanj ter zagotavljanje nadzora je pomembno, da odločevalci poleg boljših zakonov in postopkov zagotavljajo tudi neodvisnost, sredstva in preglednost pravosodnim sistemom,« ocenjuje predsednica TI Slovenia Neža Grasselli. V Komisiji za preprečevanje korupcije pa pozivajo k sistemskim spremembam, prevzemanju odgovornosti in spremembi miselnosti.