Skriti biseri Slovenije

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 25. junij 2017 / 18:49

»Biser, ki ga bomo obiskali, je posebna znamenitost; brez pretiravanja ji lahko rečemo naravni čudež. Ali pa je morda le naše omejeno časovno dojemanje tisto, ki ovije posledico potrpežljivega delovanja narave v tančico skrivnostnosti, pred katero onemimo. Verjetno me boste najlažje razumeli, ko boste stali pred Tomaževo skladovno mizo. Na približno poldrugi meter širokem in 1–3 m visokem kamnitem podstavku je postavljena mizasta skalna gmota, tako da je vse skupaj videti kot kamnita miza ali goba. Zgornji del meri 4,7 m krat 4,3 m in je debel kakega 1,6 m. A to še ni vse! Mizasti del lahko celo zazibamo, saj se skalni blok stika s podlago le na nekaj mestih, pa je vendar zelo dobro uravnotežen. Občudovanju sledi pričakovano vprašanje: kako je to lahko nastalo? Prizor je dovolj nenavaden, da je videti verjetnejša misel o delovanju nezemljanov ali predstavnikov megalitskih kultur kot najbolj preprosta možnost – delo, ali pri tem bi lahko rekli igra narave. Nastanek Tomaževe mize, kot se imenuje po nekdanjem lastniku zemljišča, je s svojim znanjem in izjemnim poznavanjem tega območja razložil odlični geolog iz Idrije, dr. Jože Čar. Zgodba se je začela pred 240 milijoni let, ko je v plitvem morju nastala kamnina, iz katere je miza. Iz apnenčevega blata so se tvorile plasti apnenca, prekinjene s tankimi plastmi glinavca. Skladi so se nato po zapletenih procesih postopoma spremenili v dolomit. Zaradi različne kristalizacije so nastale razlike v trdnosti in s tem odpornosti posameznih skladov. 'Pra'podstavek mize je bil v manj odpornih plasteh, 'pra'plošča nad njim pa v odpornejših. Živahno tektonsko dogajanje ob idrijskem prelomu je iz skladov ukrojilo obliko bodoče mize. Manj odporne nižje ležeče dolomitne plasti so hitreje preperevale in jih je odnašalo, tla so se znižala, bet, zaščiten z odpornejšo ploščo, pa je ostal. Glinence, ki so ločevali oba sklada, je že davno zlahka izpralo, ločilna plast, lezika, je zazijala v razpoko, miza je sedla na podstavek in se uravnotežila na nekaj stičnih točkah.« (Str. 125–126)

To knjigo namenoma predstavljam pred dnevom državnosti, saj so ti »skriti biseri« po svoje državotvorni. Tomaževo mizo pri vasi Ravne pri Žireh pa sem ponosno izbral zato, ker čisto blizu nje živim. Stoji sicer že v občini Idrija, a to je zato, ker jo je od Žirovskega odrezala rapalska meja, ta krivica pa ni bila nikoli popravljena. Jaz tej legi rečem kar »gorenjski jug«. Kakorkoli že: biser je gotovo, le skrit ni več …