Jeza kranjskega župana

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (104)

»Nedela je bela, / pondelk pa je plav, / v tork se ne dela, / v sredo mi je žav, / v četrtek se začne, / se v petek konča, / v soboto pa je colnga, / k se pije in kozla, / kozlati, kozlati, ko zlati dan zasije …« Zlati dan pa je seveda spet »nedela«. Ta stara vinska pesem je še vedno znana med ljudmi. Včasih so jo nekateri vzeli preveč resno. Nad njo prav tako očitno ni bil ravno navdušen kranjski župan Konrad Lokar (županoval je v letih 1850–1857 in kasneje še enkrat 1861–1865). V Slovenski kroniki Nove revije piše, da je 22. junija 1851 izdal okrožnico, v kateri je izrazil svoje ogorčenje in jezo zaradi nočnih izgredov, pijančevanja in potem tudi »plavih ponedeljkov« rokodelskih pomočnikov. »Plavi« zato, ker zaradi mačka niso prišli v službo.

Kranjski župan se je pošteno razhudil. V okrožnici je zapisal, da fantje postopajo po mestu, se nacejajo po gostilnah in pijani povzročajo izgrede. Menil je, da razvada »plavih ponedeljkov« ne vodi samo v moralno izprijenost, ampak kvarno vpliva na finančni položaj pomočnikov pa tudi mojstri imajo izgubo. Pomočnike bi morali mojstri trdo prijeti, da bi se to stanje uredilo. Če se bodo izgredi še nadaljevali, namerava župan takšne prekrške kaznovati s petimi goldinarji globe. Če bi obrtniki pri opominjanju naleteli na odpor, naj pomočnike prijavijo magistratnemu uradu. Župan je tudi ponovno opominjal, da se morajo potne bukvice pomočnikov hraniti v mestni pisarni, ker so se pomočniki sicer lahko prosto gibali po cesarstvu.

Proti več osumljencem je stekla uradna preiskava »zavolj hudobnega poškodovanja tuje lastnine«. Med drugimi obdolženci se je znašel tudi France Puhar. Zanj je »njegov gospodar gospod Leopold Puhar še posebno prosil, da bi ojstreje kaznovan bil, ki je komaj šele en mesec pretekel, da ga je od učenja oprostil in da je za pomagača postal, in že je taki razgrajalec, da se povsod v boje utika, da bi mu en malo perute ostriglene bile«.

Policist je na preiskavi pojasnil, kako je pri kaljenju nočnega miru miril čevljarskega pomočnika Antona Fistra, ki je okoli polnoči prepeval po mestu. Vrli pomočnik Anton je ob tem retorično vzkliknil: »Kaj, en sam dan v tednu imam, pa še tega bi ne smel vesel biti!« (Bila je namreč nedelja.) Na zaslišanju čez tri dni se je izgovarjal na pijansko amnezijo.

Ob tem so ostale tudi zapisane besede kralja pijančevanja in pretepov v Kranju – klobučarskega pomočnika Maksa Rubežnika. Po enem od mnogih izgredov je na občinskem sodišču izjavil: »Ne bom rekel, da nisim vriskal, pijan sim bil in zavolj tega ne morem kaj kaznovani biti. Pijan sim bil in bom še, to mene nobeden ne bo odvadil, kakor tudi ne, da bi ne vriskal.«

Tudi takšno je bilo nekoč življenje v Kranju in seveda tudi v drugih mestih.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tega tedna:

V Lescah se je 19. 6. 1786 rodil sodnik Anton Čop (Tschopp), plemeniti.

Dne 21. 6. 1833 se je verjetno rodil kranjski župan Jakob Jalen.

V Radovljici se je 22. 6. 1903 rodil teolog Vilko Fajdiga. Leta 1929 je doktoriral na katoliškem inštitutu v Parizu. Predaval je na teološki fakulteti v Ljubljani.

Kranjski stanovi so zaradi turških napadov pisali papežu Sikstu IV. Papež je v posebnem pismu 24. 6. 1475 ukazal vladarjem nabirati vojake za zaščito proti Turkom in denar za bojne namene ter prirejati v ta namen cerkvene slovesnosti, obhode in javne molitve.