V spomin Valentinu Kokalju, 7. del

Besedilo: Danijela Bakovnik
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 29. januar 2024 / 14:26

Tragično se je v vojni končalo tudi življenje Tinetove nečakinje Anči Kokalj in mlinarskega pomočnika Janeza Koselja, ki sta v bojih padla že leta 1942, le nekaj mesecev po tem, ko sta odšla v partizane (Janez nad Davovcem pod Krvavcem, Anči pa v Udin borštu). Celotno sosednjo Ledrarjevo oz. Jerinovo družino pa so Nemci aretirali in odpeljali že dan po Tinetovi aretaciji – najprej v Goričane pri Medvodah, kmalu zatem pa izselili v Nemčijo (kjer je oče Miha umrl še istega leta). Vojno sta preživela le Tinetova hčerka Albinca in nečak Edo, ki so ju rešili sorodniki.

Žalostno usodo pa je po vojni doživela tudi Tinetova domačija, nekdaj tako trden in mogočen Zormanov mlin. Menjavali so se lastniki in nevešči gospodarji, mlin pa je vedno bolj propadal in rešitve ni bilo. Rušenje je bilo neizbežno. Na njegovem zemljišču pa danes stoji kar osem novih hiš, osem domov, na katere smo krajani lahko ponosni.

S postavitvijo spomenika ob nekdanjem Zormanovem mlinu naj bi sokrajani vsaj simbolično izpolnili tudi Tinetovo zadnjo željo, ki jo je izrekel sojetniku in prijatelju na kraju svojih moči – v nacističnem taborišču Gusen. Želel je namreč, da v domovini poskrbijo za njegov mlin, ki naj z vsem, kar je med vojno prispeval za osvoboditev in pravičnejšo družbo, služi prihodnjim rodovom, še posebno pa mladim ljudem – za spomin in zgled. Največja oddolžitev Tinetu pa je prav gotovo sedanje Kulturno-umetniško društvo na Visokem, ki nosi njegovo ime, saj se tako pionirja na našem kulturnem področju spomnimo ob vsaki naši prireditvi; 16. september pa se je (kljub občasnim prizadevanjem, da bi bilo drugače) ohranil kot praznik naše krajevne skupnosti (KS Visoko - Milje).

Naj tudi v prihodnosti živijo spomini na nekdanjega mlinarja Valentina Kokalja in njegove najbližje – družinske člane, sosede in druge sokrajane, ki so po vojni nadaljevali njegovo delo.

Desetletja po vojni se je v kraju veliko govorilo o Tinetu in njegovih sodelavcih. V zadnjih letih pa njegova podoba in življenjska usoda ter pomen in vrednost njegovega dela in prizadevanj za boljše življenje našega kraja in ljudi ter za ohranitev slovenskega jezika in slovenske pesmi vse bolj bledijo in odhajajo v pozabo. Današnje mlade generacije žal premalo poznajo preteklost svoje domovine in svojih domačih krajev ter svojih prednikov in se tudi ne zavedajo njihovih žrtev za življenje, kakršnega živimo zdaj.