Luna nagajiva (6. del)

<p>Zato pa še živimo:</p><p>Slovenec Avguštin Hallerstein se je rodil v Mengšu avgusta leta 1703. Z matematično metodo je preštel Kitajce. Dobil je naziv mandarin in bil v Pekingu predstojnik matematičnega kolegija.</p> <p>Zato pa še živimo:</p><p>Ignacij Knoblehar, rojen v Škocjanu pri Novem metu 6. avgusta 1819, je bil misijonar in raziskovalec v Sudanu. S svojo ladjo Jutranja zvezda (Stella matutina) je prodrl najdlje po Belem Nilu. Zbiral je geografske, naravoslovne, etnološke in jezikovne podatke. Slovel je kot eden največjih poznavalcev Belega Nila. Na njegovo pobudo so ustanovili avstrijski konzulat v Kartumu.</p>
Slovenci v svetu …

Pred razglasitvijo samostojne Slovenije naj bi (seveda neuradno) v Zahodni Evropi veljalo, da gre na Balkanu pri Jugoslovanih (in tudi Slovencih) za bolj primitivne ljudi. Slovenci naj bi bili (po našem prepričanju) »nekaj več«. Tudi posamezniki med Slovenci, ki jim je uspelo ali pa so jim dovolili (včasih to ni bilo tako preprosto) nekaj let delati za železno zaveso, naj bi bili nekako na višji razvojni stopnji …

V resnici je šel razvoj od pračloveka po vsem svetu skoraj enako ali pa vsaj podobno. Močnejši je izkoriščal slabšega. S silo je prišel do njegove lastnine, tudi žene in otrok. Suženjstvo. Tlačani, utrjeni gradovi. Iz zapisov slavnih dogodkov spoznamo, kako so se pobijali sosedi pri oblikovanju Velike Britanije, kar je pripeljalo do razvoja v eno največjih svetovnih velesil …

Podobno se je zgodovina razvijala tudi pri Nemcih, Francozih, Italijanih, Grkih, Fincih, Švedih, Norvežanih, Špancih, Egipčanih, Izraelcih, Benečanih, Srbih, Albancih, Jugoslovanih s Slovenci … Vedno in povsod za ljubi kruhek, medtem ko zanj z novimi rojstvi skrbi tudi mila luna, ko vabi k ljubezni …

Pa tako smo se ljubili – konjski jok

Lojze Colnar in prijatelj iz Kranja sta se ob razpadanju Kraljevine Jugoslavije znašla na Hrvaškem. Iz Kranja sta pobegnila pred prihodom nemške vojske. Lojze je v svojem časopisu Sobota opozarjal pred vse močnejšim nemškutarstvom …

Kasneje je opisal takratno razpoloženje na Hrvaškem:

Pavelić je stopil na pripravljeni oder, kjer ga je čakal ogulinski župnik. Poljubil je župniku roko, potem pa je imel izredno hujskajoč govor proti Srbom. Poslušalo ga je kakih 200 ljudi, ki so mu pričeli ploskati. Lojze je začutil, da je zavladala nekakšna naelektrenost, napeto vzdušje, ki ga prej ni bilo.

Zagrebški radio je poročal: »Zagreb praznuje osvoboditev izpod srbskega jarma. Poglavnik je v Ogulinu. Ljudje se zgrinjajo na zagrebških ulicah in čakajo ...« Paveličeve besede v Ogulinu so požele uspeh. Skupinice zagrizenih ustašev so takoj začele delati ...

Ko sta zgodaj zvečer odhajala v hotel ob kolodvoru, so med huronskim vpitjem peljali okoli petdeset jugoslovanskih oficirjev v občinske zapore. Prej so bili nameščeni v hotelu in šoli.

Odšla sta v kavarno. Skozi okno sta opazila nevsakdanji prizor. Srečanje »osvoboditeljev« – Italijanov in Nemcev. Oboji so se pripeljali na motorjih. Vsaki z ene strani. Italijani lažje oboroženi, Nemci s postavljenimi mitraljezi na težkih motorjih. Srečali so se pred cerkvijo. Peljali so drug mimo drugega, kot da se ne bi videli.

Zvečer sta se vračala iz kavarne v hotel. Ko sta šla mimo kasarne, sta zaslišala tuljenje, nečloveški jok ... Ustavila sta se in opazovala.

Ustaši (za tiste čase so bili nekaj podobnega kot pri Slovencih domobranci, ki so se želeli boriti na strani Jugoslavije proti Nemcem ali pa tudi za samostojno Hrvaško) so tepli konje! Konji so resnično jokali. To je jok, ki ga ni mogoče pozabiti. Najbolj sta bila zgrožena, ko sta spoznala, zakaj jih tepejo. Tepli so jih, ker so bili konji razpadle jugoslovanske, torej srbske države.

– Propaganda pred tem: ljubezen med narodi Jugoslavije …

– Propaganda v socialistični Jugoslaviji: ljubezen med pobratenimi narodi …

– Propaganda posameznih nostalgikov zdaj: pa vendar ni bilo vse tako slabo …

Konjski jok je bila napoved strahot in zločinov, ki naj bi jih ustaši (?) kasneje počenjali. Seveda se časi spreminjajo, vendar ko sem zdaj ponudil v Sloveniji daljšo zgodbo Drevesa v gozdu v ponatis, so odklonili …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Jezersko / ponedeljek, 1. julij 2024 / 15:40

Table opozarjajo na hitrost in hrup

Na Jezerskem so ob regionalni cesti postavili štiri table, ki voznike na podlagi meritev hitrosti in hrupa z dvojezičnimi napisi opozarjajo na prekoračitev, če so prehitri oziroma preglasni.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 26. junij 2024 / 22:51

Jabolčno pecivo s skuto ali makom

Ustvarili smo že kar nekaj dobrot z dodatkom jabolk v biskvitu. Ta igrajo ključno vlogo pri tem, da so sladice sočne, osvežilne in ne pretežke. Tokrat bomo pripravili jabolčne rezine s skuto in mak...

Kranj / sreda, 26. junij 2024 / 22:50

V Stražišču in na Gorenji Savi bi šli skupaj

Kranj – Kranjski mestni svetniki so na zadnji seji sklenili, da 13. novembra letos izvedejo posvetovalni referendum o združitvi krajevnih skupnosti Stražišče in Gorenja Sava v novo Krajevno skupnos...

Domžale / sreda, 26. junij 2024 / 22:50

Kino v domžalskem parku

Domžale – Mestni kino Domžale se poleti preseli v Češminov park, kjer od 27. junija do 13. julija predvajajo filme. V parku je na voljo dvesto sedežev, sedežnega reda in rezervacij ni, dobrodošli p...

Kultura / sreda, 26. junij 2024 / 18:54

Slavile rahločutne igralske upodobitve

V soboto se je s podelitvijo nagrad zlato jabolko v Kranju zaključil igralski filmski festival Krafft. Velika nagrada iranski igralki Lili Fahradpour.

Železniki / sreda, 26. junij 2024 / 18:53

Proračun zvišali za četrtino

Proračun Občine Železniki je po rebalansu občutno višji – načrtujejo 13 milijonov evrov odhodkov.