Luna nagajiva (6. del)

<p>Zato pa še živimo:</p><p>Slovenec Avguštin Hallerstein se je rodil v Mengšu avgusta leta 1703. Z matematično metodo je preštel Kitajce. Dobil je naziv mandarin in bil v Pekingu predstojnik matematičnega kolegija.</p> <p>Zato pa še živimo:</p><p>Ignacij Knoblehar, rojen v Škocjanu pri Novem metu 6. avgusta 1819, je bil misijonar in raziskovalec v Sudanu. S svojo ladjo Jutranja zvezda (Stella matutina) je prodrl najdlje po Belem Nilu. Zbiral je geografske, naravoslovne, etnološke in jezikovne podatke. Slovel je kot eden največjih poznavalcev Belega Nila. Na njegovo pobudo so ustanovili avstrijski konzulat v Kartumu.</p>
Slovenci v svetu …

Pred razglasitvijo samostojne Slovenije naj bi (seveda neuradno) v Zahodni Evropi veljalo, da gre na Balkanu pri Jugoslovanih (in tudi Slovencih) za bolj primitivne ljudi. Slovenci naj bi bili (po našem prepričanju) »nekaj več«. Tudi posamezniki med Slovenci, ki jim je uspelo ali pa so jim dovolili (včasih to ni bilo tako preprosto) nekaj let delati za železno zaveso, naj bi bili nekako na višji razvojni stopnji …

V resnici je šel razvoj od pračloveka po vsem svetu skoraj enako ali pa vsaj podobno. Močnejši je izkoriščal slabšega. S silo je prišel do njegove lastnine, tudi žene in otrok. Suženjstvo. Tlačani, utrjeni gradovi. Iz zapisov slavnih dogodkov spoznamo, kako so se pobijali sosedi pri oblikovanju Velike Britanije, kar je pripeljalo do razvoja v eno največjih svetovnih velesil …

Podobno se je zgodovina razvijala tudi pri Nemcih, Francozih, Italijanih, Grkih, Fincih, Švedih, Norvežanih, Špancih, Egipčanih, Izraelcih, Benečanih, Srbih, Albancih, Jugoslovanih s Slovenci … Vedno in povsod za ljubi kruhek, medtem ko zanj z novimi rojstvi skrbi tudi mila luna, ko vabi k ljubezni …

Pa tako smo se ljubili – konjski jok

Lojze Colnar in prijatelj iz Kranja sta se ob razpadanju Kraljevine Jugoslavije znašla na Hrvaškem. Iz Kranja sta pobegnila pred prihodom nemške vojske. Lojze je v svojem časopisu Sobota opozarjal pred vse močnejšim nemškutarstvom …

Kasneje je opisal takratno razpoloženje na Hrvaškem:

Pavelić je stopil na pripravljeni oder, kjer ga je čakal ogulinski župnik. Poljubil je župniku roko, potem pa je imel izredno hujskajoč govor proti Srbom. Poslušalo ga je kakih 200 ljudi, ki so mu pričeli ploskati. Lojze je začutil, da je zavladala nekakšna naelektrenost, napeto vzdušje, ki ga prej ni bilo.

Zagrebški radio je poročal: »Zagreb praznuje osvoboditev izpod srbskega jarma. Poglavnik je v Ogulinu. Ljudje se zgrinjajo na zagrebških ulicah in čakajo ...« Paveličeve besede v Ogulinu so požele uspeh. Skupinice zagrizenih ustašev so takoj začele delati ...

Ko sta zgodaj zvečer odhajala v hotel ob kolodvoru, so med huronskim vpitjem peljali okoli petdeset jugoslovanskih oficirjev v občinske zapore. Prej so bili nameščeni v hotelu in šoli.

Odšla sta v kavarno. Skozi okno sta opazila nevsakdanji prizor. Srečanje »osvoboditeljev« – Italijanov in Nemcev. Oboji so se pripeljali na motorjih. Vsaki z ene strani. Italijani lažje oboroženi, Nemci s postavljenimi mitraljezi na težkih motorjih. Srečali so se pred cerkvijo. Peljali so drug mimo drugega, kot da se ne bi videli.

Zvečer sta se vračala iz kavarne v hotel. Ko sta šla mimo kasarne, sta zaslišala tuljenje, nečloveški jok ... Ustavila sta se in opazovala.

Ustaši (za tiste čase so bili nekaj podobnega kot pri Slovencih domobranci, ki so se želeli boriti na strani Jugoslavije proti Nemcem ali pa tudi za samostojno Hrvaško) so tepli konje! Konji so resnično jokali. To je jok, ki ga ni mogoče pozabiti. Najbolj sta bila zgrožena, ko sta spoznala, zakaj jih tepejo. Tepli so jih, ker so bili konji razpadle jugoslovanske, torej srbske države.

– Propaganda pred tem: ljubezen med narodi Jugoslavije …

– Propaganda v socialistični Jugoslaviji: ljubezen med pobratenimi narodi …

– Propaganda posameznih nostalgikov zdaj: pa vendar ni bilo vse tako slabo …

Konjski jok je bila napoved strahot in zločinov, ki naj bi jih ustaši (?) kasneje počenjali. Seveda se časi spreminjajo, vendar ko sem zdaj ponudil v Sloveniji daljšo zgodbo Drevesa v gozdu v ponatis, so odklonili …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Praznični utrip mesta

Konec novembra je Kranj zažarel v soju tisočerih lučk, ki so mu vdahnile posebno praznično čarobnost. Obiskovalce pa v staro mestno jedro privabljajo tudi številni zabavni in kulturni dogodki, s kater...

Objavljeno na isti dan


Jezersko / torek, 13. november 2007 / 07:00

Plaz zasul cesto na Jezerskem

Prejšnji torek se je na cesto v dolini Komatevre, tik pred kamnolom lehnjaka, vsul plaz. Zasul je cesto in brežino Kokre.

Kronika / torek, 13. november 2007 / 07:00

Policisti o nasilju v družini

Na Brdu pri Kranju je potekal mednarodni seminar o nasilju v družini. Slovenska policija je lani podala 5.500 kazenskih ovadb za dejanja, ki jih prišteva k nasilju v družini.

Kronika / torek, 13. november 2007 / 07:00

Na obisku pri policistih

Kranjska Gora - Na kranjskogorski policijski postaji so prejšnji petek pripravili dan odprtih vrat, v okviru katerega so policisti prikazali svoje delo. Kot je povedal komandir

Kranj / torek, 13. november 2007 / 07:00

Popravilo mostu v Letenicah

Kranj - V septembrskem neurju se je podrl most, ki povezuje Letenice s Kamnjekom. Mestna občina (MO) Kranj je za popravilo mostu sklenila pogodbo z Zidarstvom Prestor. Delati so...

Kranjska Gora / torek, 13. november 2007 / 07:00

Klorirana voda v raju pod Vršičem

Po julijski množični zastrupitvi vodo v turistični Kranjski Gori še vedno klorirajo.