Fotokopija dopisnice, ki jo je Tine poslal iz begunskih zaporov svoji triletni hčerki Albinci

V spomin Valentinu Kokalju, 6. del

Tragičen zaključek življenjske poti izjemnega človeka

Dne 31. julija se je odpravil nazaj v Kokrški odred. Spremljala sta ga dva tovariša. Toda naslednji dan, 1. avgusta 1942, so jih na Bašeljskem sedlu pod Storžičem, medtem ko so počivali, nenadoma presenetili nemški policisti in žandarji iz Preddvora. Tine je poskušal pobegniti, a med begom si je ob nesrečnem skoku (čez žico za zaščito jelenov) zlomil nogo. Skril se je v grm, kjer pa so ga policisti našli.

Najprej so ga odpeljali na gestapo v Kranj, kjer so ga zasliševali in mučili, nato pa poslali v begunjski zapor. Tam se je mučenje in zasliševanje nadaljevalo, a kljub hudemu trpljenju Tine ni klonil, ničesar ni izdal. V Begunjah (v tamkajšnji »taboriščni knjigi« je vpisan pod zap. št. 3519) je preživel pet mesecev. Dne 2. januarja 1943 so ga prepeljali v zloglasno koncentracijsko taborišče Mauthausen, teden dni zatem pa v bližnjo podružnico Gusen (po navedbah sorodnikov je bil tam vpisan pod zap. št. 21011).

V taborišču je Tine živel v izredno težkih pogojih, delal je v kamnolomu in opravljal še druga naporna zemeljska dela. Taboriščno življenje je Tineta popolnoma izčrpalo in uničilo njegove življenjske moči, ni pa zlomilo njegovega duha. Do konca je ostal zaveden Slovenec, veren in dober človek, ki je s sotrpini delil tudi najmanjši košček kruha – o tem so po vojni pripovedovali njegovi tovariši in sojetniki, ki so zapor preživeli in se vrnili domov. Valentin Kokalj je umrl 28. novembra 1943. Obvestilo o smrti je iz Mauthausna nekaj dni zatem v Kranju prejel njegov brat Nace.

Tako se je tragično zaključila življenjska pot našega Valentina Kokalja oz. Zormanovega Tineta, ki je storil mnogo za razvoj in napredek, lepše in boljše življenje svojega kraja in svojih sokrajanov. Kot velikemu domoljubu mu je v svoji osebnosti uspelo združiti oboje – ljubezen do kulturnega izročila in narodno zavest. Za kulturo in slovenski jezik, ideje in svobodo slovenskega naroda je zastavil vse, kar je imel – svoj dom, svojo družino, svoje imetje in svoje življenje. In sam je vse to tudi izgubil. A njegovo delo je zapustilo globoko sled v našem kraju, še posebno na kulturnem področju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / sobota, 19. november 2016 / 12:07

Čufarjev oder vabi še do nedelje

Jesenice – Še do nedelje bodo Jesenice in oder Gledališča Toneta Čufarja živeli s Čufarjevimi dnevi, 29. festivalom ljubiteljskih gledališč, ki se je začel v ponedeljek. Namesto ministra za kulturo...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sobota, 17. maj 2008 / 07:00

Zbiranje nevarnih odpadkov

V gospodinjstvih poleg nenevarnih odpadkov nastajajo tudi nevarni, ki jih je treba vključiti v poseben sistem varnega ravnanja z odpadki.

Šport / sobota, 17. maj 2008 / 07:00

Prvake okradli kar med tekmo

Škofjeloški rokometaši ekipe Knauf Insulation so odigrali še zadnjo tekmo državnega prvenstva, po zmagi nad ekipo Cimos Kopra pa so se veselili naslova mladinskih državnih prvakov ter hudovali nad tat...

Splošno / sobota, 17. maj 2008 / 07:00

Lepota je zadovoljstvo z malenkostmi

Nič se v zadnjem desetletju ni spremenilo tako kot družbeni odnos do lepote. Diktat zunanjega videza je prevladal vse drugo in se uspešno spopadel tudi s stoletnim rekom, da je lepota relativna in odv...

Splošno / sobota, 17. maj 2008 / 07:00

Otroci se danes rodijo bolj zdravi kot pred dvajsetimi leti

Ko smo zaradi vse manj novorojenih otrok skoraj začeli biti plat zvona, se je trend obrnil. Leta 2006 se je rodilo skoraj devetnajst tisoč otrok, kar je sicer še vedno enajst tisoč manj kot leta 1976,...

Splošno / sobota, 17. maj 2008 / 07:00

Izumiranje živalskih vrst škodi našemu zdravju

Nova generacija zdravilnih učinkovin bo za vselej izgubljena, če ne bomo sposobni ohraniti biološke raznovrstnosti, opozarjajo strokovnjaki, ki pripravljajo načrt ustavitve izumiranja vrst do let...