Otroci se danes rodijo bolj zdravi kot pred dvajsetimi leti

Besedilo: Mojca Šimenc
sobota, 17. maj 2008 / 06:00

Ko smo zaradi vse manj novorojenih otrok skoraj začeli biti plat zvona, se je trend obrnil. Leta 2006 se je rodilo skoraj devetnajst tisoč otrok, kar je sicer še vedno enajst tisoč manj kot leta 1976, pa vendar skoraj osemsto več kot leto poprej.

Danes je večina nosečnosti načrtovanih, otroci so zaželeni, njihov prihod na svet pa skrbno spremljajo vsi družinski člani. O tem, kaj se z novorojenčki dogaja v prvih dneh po porodu, smo se pogovarjali z dr. Andrejo Cerkvenik Škafar in dr. Ivico Ambrož Kopač, pediatrinjama neonatologinjama, ki »pazita« na novorojenčke v kranjski porodnišnici.

Ali se novorojenčki rodijo načeloma zdravi in ali se rodijo bolj zdravi kot pred dvajsetimi leti?

Ambrož Kopač: »Lahko rečem, da je velika razlika. Otroci so danes ob rojstvu dosti bolj zdravi, kot so bili včasih. Tu ne mislim toliko na infekte, ker njihova pogostnost ostaja nekako enaka. Odkar so otroci ob mamicah in se začnejo dojiti že v porodni sobi, je tudi zlatenic zelo malo. Manj je tudi anomalij. Ne vem, ali je to povezano s časom, ko je deloval rudnik urana v Žirovskem vrhu, vendar se vsiljuje misel, da bi povezava lahko bila. Takrat so bile anomalije velike, nezdružljive z življenjem in so večinoma prihajale iz škofjeloškega zaledja.«

Cerkvenik Škafar: »Nosečnosti so danes večinoma načrtovane, nosečnice pa že pred nosečnostjo in v prvih mesecih po zanositvi jemljejo folno kislino, ki dokazano pozitivno vpliva na zmanjšanje anomalij ploda pri zapiranju nevralne cevi. Veliko prej med nosečnostjo tudi odkrijemo anomalije, nezdružljive z življenjem, ki so medicinska indikacija za prekinitev nosečnosti. Napredek ni samo v medicinskem znanju, ampak tudi sodobna tehnologija omogoča, da stvari, ki smo jih včasih lahko videli šele v 20. tednu nosečnosti, sedaj odkrivamo že v 12. do 14. tednu. Danes lahko pogledamo celotno morfologijo otročka, še več: sodobni ultrazvočni aparati (imamo ga tudi pri nas), omogočajo, da spremljamo otroka »v živo«, v gibanju, iz njegove mimike in gibalnega vzorca pa lahko sklepamo, kako se mu godi, in tudi napovemo, ali bo imel po rojstvu morebitne težave.«

Koliko je na neonatalno doktrino vplival razvoj medicinske tehnike kot take

Cerkvenik Škafar: »Danes si vodenja nosečnosti ne znamo več predstavljati brez sodobnih aparatur, ki jih uporabljamo kot diagnostično pomagalo. Omogočijo nam tudi, da že vnaprej vemo, katere bodoče mamice in novorojenčki sodijo v terciarno ustanovo. Tukaj so jasna doktrinarna načela: grozeči porod pred 32. tednom nosečnosti, razna nosečniška obolenja, otroček z večjimi anomalijami ... S pomočjo sodobnih aparatur že pred rojstvom vidne prirojene napake po rojstvu potrdimo ali ovržemo. Vsakodnevnega dela si danes praktično ne znamo več predstavljati brez sodobne reanimacijske posteljice, fototerapij, perfuzorjev, monitorjev … Naš pristop je morda nekoliko bolj aktiven, več je dodatnih preiskav, a trudimo se, da ostajamo humani.«

Ambrož Kopač: »Danes je tudi pri rizičnih otrocih mati tisti »inkubator«, v katerem so otroci prepeljani v terciarni center v Ljubljano, kar je res odlična pridobitev za te malčke. Včasih je bila doktrina, da smo nedonošenčka pri nas obdržali 24 ur, mu dali vse, kar je potreboval: hrano, vlago, toploto, kisik, in če je preživel, smo ga v inkubatorju transportirali v Ljubljano. Danes ni več tako.«

Cerkvenik Škafar: »Gre za tako imenovani transport »in utero«, ko mamo izkoristimo, da v maternici »prepelje« otročka v enega od dveh terciarnih centrov pri nas, v Ljubljano ali v Maribor. Tudi sama imam izkušnjo s tem, saj sem drugič rodila v 31. tednu in lahko povem, da je pri nas oskrba prezgodaj rojenih otrok idealna, tako kar se tiče strokovne usposobljenosti kot v zadnjem času vse bolj tudi opreme. Samo kakovostna oprema in vrhunsko znanje omogočata kakovostno preživetje prezgodaj rojenih otrok.«

Otroček se je rodil. Kaj pri njem najprej pregledate?

Cerkvenik Škafar: »Trudimo se ne samo, da otroček preživi, pač pa tudi, da je kakovost njegovega življenja maksimalna. Zato sva z dr. Kopačevo navzoči pri porodih vseh otrok, ki so prezgodaj rojeni, pri katerih je potrebna ročna pomoč pri porodu, na primer pri medenični vstavi, pri vakuumski ekstrakciji, pri vseh, ki so rojeni s carskim rezom, in pri tistih, pri katerih pričakujemo zaplete, bodisi da je plodovnica zelena bodisi da kardiotokogram ni normalen. Prvi pregled novorojenčka opravimo v 3 do 12 urah po rojstvu, pri rizičnih otrocih pa takoj po rojstvu. Prve tri ure po porodu otrok in mamica skupaj počakata v porodnem bloku, potem pa sta premeščena na porodniški oddelek. Tam otroček dobi vitamin K, kapljice za preprečevanje gnojnih vnetij oči in ga pediater tudi prvič pregleda. Pri pregledu gremo »od vrha navzdol«, torej po vseh organskih sistemih in mamicam tudi razložimo, kaj opažamo. Želimo sicer, da ostaneta otroček in mamica 24 ur po porodu skupaj (tako imenovani »roomig in« sistem), vendar pa vedno gledamo tudi na mamice. Če so preveč utrujene, jim otroka za nekaj ur vzamemo na oddelek in jim omogočimo, da se spočijejo, saj se zavedamo, da samo spočita mamica lahko dobro skrbi za svojega otroka.«

Ambrož Kopač: »Vsakemu novorojenčku izmerimo tudi telesno temperaturo v črevesju, zato, da odkrijemo kakšno morebitno nepravilnost v razvoju zadnjega dela črevesja, hkrati pa tudi izvemo, ali otrok potrebuje ogrevalno telo. Včasih ima otrok, ko je hladen, tak klinični videz, da lahko pomisliš na kakšno obolenje, ko pa se ogreje, postane rožnat, stokanje preneha, otrok ni več apatičen. Otroci, ki imajo za seboj težak porod ali nizko oceno po Apgarju, potrebujejo posebno nego. Takemu otroku glavico hladimo z gelom, s čimer upočasnimo metabolizem, in ga na oddelku skrbno opazujemo. Imamo reanimacijsko posteljico z monitorjem, ki meri vitalne funkcije: srčni utrip, dihanje, nasičenost krvi s kisikom, krvni tlak, in je namenjena spremljanju »rizičnih« novorojenčkov.«

Cerkvenik Škafar: »Otrokove vitalne funkcije prvo in peto minuto po rojstvu ocenimo z Apgarjevo lestvico. Na ta način dobimo smernice, kakšni ukrepi so pri otroku morebiti potrebni. Oceno običajno dajo babice ali pediater, če je prisoten pri porodu. Pomembnejša je ocena po petih minutah, ki nam da oceno trenutnega stanja otročka in tudi pokaže odziv na ukrepe, ki jih naredimo. Če je ocena po Apgarju v prvi minuti po rojstvu pod 5, tak otroček potrebuje intenzivni pristop, lahko vključno z intubacijo.«

Kakšne so najpogostejše zdravstvene težave pri novorojenčkih?

Ambrož Kopač: »Pravzaprav jih je zelo malo. Če že, se pojavljajo kolike, rumenice, nekaj je aspiracij.«

Cerkvenik Škafar: »Že med nosečnostjo odkrijemo manjše anomalije, na primer sečil, ki jih skrbno spremljava po rojstvu in če otrok potrebuje dodatne preiskave, ga pošljeva na Pediatrično kliniko. Vsako leto je nekaj primerov srčnih napak, ki jih tudi oskrbijo v terciarnih ustanovah. V nosečnosti smo pozorni na okužbe s toksoplazmo. Tudi v teh primerih otroci potrebujejo več pregledov, vključno z ultrazvokom glavice in kasneje pri okulistu, takoj po rojstvu pa jih tudi zaščitimo z ustreznim zdravilom Rovamycinom. Zaščitimo tudi vse otroke mamic, ki imajo pozitiven HBs Ag.«

Ambrož Kopač: »Ultrazvok glavice opravimo tudi pri otrocih z nižjo oceno po Apgarju. Vse otročke, pri katerih želiva še kaj preveriti po odpustu iz porodnišnice, naročiva v ambulanto za novorojence, kjer jih lahko spremljava do starosti 28. dneva.«

Kako pogosto pregledujete novorojenčke v porodnišnici?

Cerkvenik Škafar: »Vsak otrok je med bivanjem v porodnišnici vsaj dvakrat pregledan, prvič čim prej po rojstvu, drugič pa pred odpustom domov. Otroke, ki jih imamo v enoti za posebno nego, pa pregledamo vsak dan ali tudi večkrat na dan. Vsakemu otroku s presejalno metodo, ki se imenuje tranzitorna otoakustična emisija, izmerimo tudi sluh. V primeru, da nam meritve v treh tednih po rojstvu uspe izvesti, gre otrok v starosti treh mesecev v obdelavo na kliniko za otorinolaringologijo v Ljubljani. Sluh je namreč izjemno pomemben pri kompletnem razvoju otročka. Vsem novorojenčkom opravimo ultrazvok kolkov, s čimer ugotavljamo, ali je kolčna čašica primerno razvita. Otrokom, ki so rizični, opravimo tudi ultrazvok glave in/ali ultrazvok ledvic. Tretji dan po rojstvu otrokom opravimo presejalne teste za TSH (ščitnični hormon) in aminokislino fenilalanin iz krvi, ki jo vzamemo iz petke. Na ta način odkrijemo dve zelo redki presnovni motnji, ki pa imata hude posledice v motoričnem in umskem razvoju, če ostaneta neodkriti in nezdravljeni. Če so vrednosti izven normalnih, preiskavo ponovimo deseti dan po porodu in potem glede na izvid ustrezno ukrepamo oziroma otroke pošljemo na dodatne preiskave na pediatrično kliniko v Ljubljano.«

Koliko časa po porodu pa naj bi mati in otrok ostala v porodnišnici? Še pred desetletjem so bile prakse po različnih bolnišnicah različne ...

Cerkvenik Škafar: »Idej je mnogo, od tega, da naj bi se otroci rojevali doma, do različnih alternativnih načinov poroda. Menim, da je še vedno najbolj primerno, da ženske rojevajo v porodnišnici. Danes mamice odhajajo domov tretji dan po porodu (pri čemer se dan poroda šteje kot ničelni dan), seveda v primeru, da je z mamico in otrokom vse v redu. V primeru carskega reza odhajajo domov sedmi dan. Med tretjim in četrtim dnem se dojenje že vzpostavlja, vidi se tudi, ali rumenica z dojenjem začenja upadati, tako da so to kar optimalni dnevi za odpust. Vendar se v praksi odločamo individualno za vsakega otroka in mamico posebej. V primeru kakršnihkoli težav vedno predlagamo, da mamica z odhodom še kakšen dan počaka. Imamo pa tudi možnost, da se mamice po odpustu 24 ur na dan z vprašanji glede hranjenja po telefonu obrnejo na nas in v primeru, da so težave resnejše, naslednji dan otročka prinesejo pokazat v ambulanto.«

Pred desetimi, dvajsetimi leti so bile mamice, ki so dojile, prej izjema kot pravilo. Danes je verjetno popolnoma drugače …

Ambrož Kopač: »Sploh ni primerjave med tedaj in danes. Danes se dojenje začne že v porodni sobi, saj je sesalni refleks otroka prve pol ure po rojstvu najmočnejši. Običajno je tako, da ženske, pri katerih je pri prvem otroku dojenje teklo brez težav, lahko dojijo tudi drugega. S tistimi, ki pa so imele prvič pri dojenju probleme, in s prvorodkami se sestre intenzivno ukvarjajo, tako da, ko gredo mamice domov, dojenje “obvladajo“ in jih tudi ni več strah, kako bo s hranjenjem otroka, ko bodo doma.«

Cerkvenik Škafar: »Otroci, ki se začnejo lepo dojiti že v porodni sobi, se tudi kasneje lepo hranijo pri materah. Z uvajanjem dojenja v porodni sobi so se tudi zelo zmanjšale težave mater zaradi zastajanja mleka. 24-urno sobivanje otroka in matere je sicer za slednjo bolj naporno, ima pa, kar se tiče hranjenja, prednost. Se pa trudimo, da nismo samo novorojenčkom prijazna porodnišnica, pač pa tudi mamicam. Zavedamo se, da samo spočita in dobro obveščena in ozaveščena mamica lahko optimalno skrbi za svojega otroka. Otrok namreč ne potrebuje samo materinega mleka, pač pa tudi vse drugo, kar mu mamica nudi. Tako da tudi ženske, ki iz kakršnegakoli razloga ne dojijo, niso nič slabše matere od tistih, ki dojijo. Je pa res, da so tiste, ki izrazijo željo, da ne bi dojile, redke, vendar jim prisluhnemo in njihovo željo spoštujemo.«

Ambrož Kopač: »Kako pomembna je mati kot celota za otroka, vidimo, ko otroka pregledujemo. Takrat je novorojenček gol, kar je stanje, ki ga ne mara, zato zajoka, in ko mamicam rečemo, naj ga ogovorijo in se ga dotaknejo, preneha jokati in otrok se umiri. Tako, kot je rekla kolegica: ni samo materino mleko tisto, kar potrebuje novorojenček. Še kako potrebuje tudi vse ostalo, materino bližino in toplino.«

Omogočate tudi alternativne oblike poroda?

Cerkvenik Škafar: »Želimo prisluhniti vsaki bodoči mamici oziroma očetu. Imamo mamice, ki pridejo s popolnoma izdelanimi porodnimi načrti, in jim razložimo, da se jih bomo poskušali držati do te mere, da ne bo ogrožena varnost njih ali otročka. Moram priznati, da jih večina potem od njih kar malo odstopi. Vsaki nosečnici tudi sproti razlagamo, kaj bi bilo pametno v določenem trenutku storiti in na kakšen način naj se porod vodi. Porodna soba, ki jo imamo, dejansko nudi najrazličnejše položaje, v katerih lahko mamice rojevajo. Zelo v ospredju je lajšanje porodne bolečine tako z epiduralno analgezijo, začeli pa smo uvajati tudi tako imenovano »walking« epiduralno analgezijo kot neko novo obliko. V naši porodnišnici se je zelo »prijela« tako imenovana Ultiva. Gre za hitro delujoči remifentanil, ki si ga mamica s pritiskom na gumb preko črpalke vbrizga ob začetku popadka in s tem lajša porodno bolečino. Na drugi strani pa imamo tudi mamice, ki želijo čimbolj naravni porod: nobenega lajšanja bolečin, čakati na spontane popadke, na spontano predrtje mehurja … Nekako želimo ustreči obema skupinama, tako tistim, ki želijo čimbolj brezbolečinski porod, kot tistim, ki želijo čimbolj naravnega.«

Kako pa take skrajnosti vplivajo na otroka? Na eni strani »tehnični« porod, na drugi popolnoma naravni …

Cerkvenik Škafar: »Večina novorojenčkov, ki se rodi, je zdravih, in izkušnje z različnimi oblikami rojevanja so pozitivne. Populacija nosečnic in novorojenčkov je tudi tista, na kateri ne eksperimentiramo, tako da gre tudi pri alternativnih porodih za oblike, ki so za otroka in mamico popolnoma varne.«

Bi bilo dobro, da bi imele ženske prvega otroka prej kot pri skoraj osemindvajsetih, kot je to sedaj?

Ambrož Kopač: »Vsekakor bi bilo bolje, da bi bile mamice ob prvem porodu nekaj mlajše, tudi zaradi morebitnih komplikacij pri njih samih. Vendar so danes žene ob rojstvu prvega otroka zelo zrele in tudi pristop do otroka in do naših nasvetov je boljši, če lahko tako rečem. Zelo mlade mamice so včasih prisluhnile, včasih pa tudi ne. Imamo pa v zadnjem času z zelo mladimi mamicami zelo malo izkušenj, saj se jih večina pri prvem porodu bliža tridesetemu letu starosti.«

Cerkvenik Škafar: »Imamo pa tudi vse več mamic, ki so odločajo za več otrok. Imeli smo mamice, ki so pri nas rodile po sedemkrat, osemkrat, celo desetkrat, tako da menim, da prihaja trend več otrok. Sicer se res kasneje odločamo za prvega, vendar je vse več takšnih parov, ki ne ostanejo samo pri enem ali dveh. V letu 2007 smo pri nas prvič po letu 1996 zabeležili več kot 1300 novorojenčkov. V letu 2007 se jih je rodilo 1327, če pa primerjam letošnje in lansko leto, pa se jih je do 15. aprila lani rodilo 384, letos pa že 405.«

Ambrož Kopač: »Zrelost matere je pri odnosu do nosečnosti, poroda in tudi otroka zelo pomembna. Imeli smo primere mater, ki so prvič rodile zelo mlade, potem pa so primerno zrele imele drugega otroka, in so priznale, da ob prvem porodu sploh niso vedele, kaj bi vprašale. Ob drugem porodu imajo mamice veliko vprašanj, na katera z veseljem odgovarjamo. Nekatere mamice si pripravijo kar list z vprašanji, in mi se trudimo, da nanje čim bolj izčrpno odgovorimo.«

Ali majhna razlika med nosečnostmi lahko slabo vpliva na otroka?

Cerkvenik Škafar: »Načeloma ne. Vendar pa nosečnost, kljub temu da gre za neko naravno fiziološko stanje, žensko izčrpava. Enako velja kasneje za dojenje. Optimalna razlika med sorojenci naj bi bila leto in pol do dve leti, saj si v tem času žensko telo lahko opomore.«

V zadnjem času je precej dilem o tem, koliko porodnišnic sploh potrebujemo v Sloveniji. Nekateri jih zagovarjajo več, drugi bi imeli samo dve ali tri. Kakšno je vaše mnenje?

Cerkvenik Škafar: »Menim, da je rojstvo otroka eden od najlepših dogodkov, ki se dotakne staršev, in če se zgodi v okolju, kjer živimo in delamo, se mi zdi to tudi do same družine in sorojencev veliko bolj prijazno. Strinjam se, da mora imeti porodnišnica dovolj porodov in izkušenj, da je varna. Še vedno pa menim, da je ob tako lepem dogodku, kot je rojstvo otroka, zelo pomemben odnos, ki ga imaš do človeka, da začuti pomembnost dogodka, da se ga zna veseliti in da se ga ti znaš veseliti z njim. Ankete, ki jih izpolnijo mamice, ko odhajajo, kažejo, da so v več kot 98 odstotkih zadovoljne z oskrbo in da bi znova prišle oziroma nas priporočile svojim prijateljicam, kar je tudi dokaz dolgoletnega kakovostnega dela. Čeprav smo »butična« porodnišnica, imamo še vedno tudi dovolj izkušenj, da zagotavljamo varnost. Vsako leto se pri nas rodi okrog 1300 otrok, k vsakemu staršu pristopamo individualno, in to znajo naše porodnice zelo ceniti.«