Andreja Pisovec Kacin (1957–2023)

Ti si mi vse. Pomeniš mi vse.
Ti si moj svet. In hkrati moj cvet.
(Rok Kacin)

Nepojmljivo se zdi, da smo se tik pred prazniki poslovili od Andreje. Dragocene mame, ljubljene žene, spoštovane kolegice, navdihujoče babi in izjemne prijateljice, ŽENSKE Z VELIKIM SRCEM.

Andrejina družina, mož Jelko ter sinova Rok in Anže, so odhod in slovo »od danes na jutri« doživeli kot hudo boleč, ker je bil nepričakovan, dokončen, neizzvan in nepojasnjen.

Zagotovo je empatijo, veščine dela z ljudmi podedovala po priljubljenem očetu. Morda tudi zato študij socialnega dela in zaposlitev v svetovalni službi Osnovne šole Franceta Prešerna. Nato je ob delu končala še drugi študij in kot univ. dipl. sociologinja poslovno pot nadaljevala v gospodarstvu.

V času gospodarske krize je pokazala, da je znala ukrepati in hkrati biti Človek. Pomagati, reševati na stotine človeških stisk. Nihče se ni potožil nad njenim delom, pristopom, nad njenimi odločitvami. Nasprotno, zahvaljevali so se za odprtost, dosegljivost, pomoč, skrb, modrost in odzivnost. Andreja je bila močna, vztrajna, neomajna, neustavljiva, odločna in odločena, poslovna voditeljica z vizijo. Nikoli ni marala pozornosti, nikoli ni želela v ospredje. Bremen ni nalagala, pomagala jih je nositi.

V domačem okolju je vso skrb po Rokovi hudi nesreči namenjala njemu in bila najtrdnejša opora družini, čvrst steber in zavetišče za stiske. Skupaj so pluli po jadranskih otokih in skozi življenje. Rok vedno znova pove, da se je ob mami pobral in napredoval. Podprla ga je v vseh aktivnostih, ki so mu ljube, in kot pravi: »Podarila si mi nova krila, razprla si mi jih. Pustila si mi, da letim, si moj kritik in ANGEL VARUH v enem.«

Najine poti so se srečale tam, kjer je bilo Andreji najtežje, ob Roku. Kot zastopnica svojcev in uporabnikov je sprejela vodenje Sveta zavoda Korak in to funkcijo opravljala vseh dvajset let. Z doslednostjo je prebirala dokumente, dopolnjevala in vztrajala, do zadnje vejice, do popolnosti, brez sodb in s toplino. V enem od težkih obdobij smo ustanovile klub En korak več, kjer je bila soustanoviteljica in članica upravnega odbora. Na večer, ko se je Andreja poslavljala, smo bile skupaj, nismo vedele, da smo jo z dobrimi željami pospremile onkraj.

Hvala ti za vse. Pogrešali te bomo. Pot s teboj je bila neizmerno dragocena in žlahtna.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 25. november 2016 / 11:10

Tretji del Berkove retrospektive

Kamnik – Danes, v petek, 25. novembra, ob 18. uri bo v Galeriji Miha Maleš odprtje pregledne razstave slikarja Berka. Razstava je nastala v sodelovanju Medobčinskega muzeja Kamnik, Gorenjskega muze...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:54

Kepic spet zanikal krivdo

Upokojeni Milan Kepic tudi v drugem kazenskem postopku zavrača očitke tožilstva, da je pri gradnji hotelskega in medicinskega centra Drnča v Dvorski vasi ogoljufal dobavitelje in izvajalce del.

Bled / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:27

Na Bledu bi gradili oskrbovana stanovanja

Na območju nekdanjih Vezenin na Bledu naj bi med drugim zgradili tudi naselje luksuznih stanovanj, prilagojenih starejšim osebam.

Razvedrilo / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:25

Reboljade

Letos se je v Šmartnem v Tuhinju odvila že triindvajseta Reboljada, srečanje rodbine Rebolj iz Kranja. Njihova 96-letna Lidija Rebolj, ki bi jo lahko poimenovali kar mama Reboljad, se srečanj in sploh...

GG Plus / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:20

Pri 86 letih živi kot mladenič

Starosta slovenskega alpinizma, skoraj 86-letni Rado Kočevar z Jesenic je obujal spomine na alpinistične dosežke v prvih povojnih letih. Čeprav je že krepko zakorakal v deveto desetletje življenja, pa...

GG Plus / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:20

Z ruske fronte se je vrnil brez noge

Stoletnica začetka prve svetovne vojne, ki jo obeležujemo letos, obuja številne zgodbe tedanjih vojakov. Eno takšnih o svojem očetu Valentinu Balantiču iz Kamnika nam je zaupala tudi bralka Štefka Mih...