Andreja Pisovec Kacin (1957–2023)

Besedilo: Mateja Korošec, Center Korak
Kategorija: Kranj / četrtek, 18. januar 2024 / 16:55

Ti si mi vse. Pomeniš mi vse.
Ti si moj svet. In hkrati moj cvet.
(Rok Kacin)

Nepojmljivo se zdi, da smo se tik pred prazniki poslovili od Andreje. Dragocene mame, ljubljene žene, spoštovane kolegice, navdihujoče babi in izjemne prijateljice, ŽENSKE Z VELIKIM SRCEM.

Andrejina družina, mož Jelko ter sinova Rok in Anže, so odhod in slovo »od danes na jutri« doživeli kot hudo boleč, ker je bil nepričakovan, dokončen, neizzvan in nepojasnjen.

Zagotovo je empatijo, veščine dela z ljudmi podedovala po priljubljenem očetu. Morda tudi zato študij socialnega dela in zaposlitev v svetovalni službi Osnovne šole Franceta Prešerna. Nato je ob delu končala še drugi študij in kot univ. dipl. sociologinja poslovno pot nadaljevala v gospodarstvu.

V času gospodarske krize je pokazala, da je znala ukrepati in hkrati biti Človek. Pomagati, reševati na stotine človeških stisk. Nihče se ni potožil nad njenim delom, pristopom, nad njenimi odločitvami. Nasprotno, zahvaljevali so se za odprtost, dosegljivost, pomoč, skrb, modrost in odzivnost. Andreja je bila močna, vztrajna, neomajna, neustavljiva, odločna in odločena, poslovna voditeljica z vizijo. Nikoli ni marala pozornosti, nikoli ni želela v ospredje. Bremen ni nalagala, pomagala jih je nositi.

V domačem okolju je vso skrb po Rokovi hudi nesreči namenjala njemu in bila najtrdnejša opora družini, čvrst steber in zavetišče za stiske. Skupaj so pluli po jadranskih otokih in skozi življenje. Rok vedno znova pove, da se je ob mami pobral in napredoval. Podprla ga je v vseh aktivnostih, ki so mu ljube, in kot pravi: »Podarila si mi nova krila, razprla si mi jih. Pustila si mi, da letim, si moj kritik in ANGEL VARUH v enem.«

Najine poti so se srečale tam, kjer je bilo Andreji najtežje, ob Roku. Kot zastopnica svojcev in uporabnikov je sprejela vodenje Sveta zavoda Korak in to funkcijo opravljala vseh dvajset let. Z doslednostjo je prebirala dokumente, dopolnjevala in vztrajala, do zadnje vejice, do popolnosti, brez sodb in s toplino. V enem od težkih obdobij smo ustanovile klub En korak več, kjer je bila soustanoviteljica in članica upravnega odbora. Na večer, ko se je Andreja poslavljala, smo bile skupaj, nismo vedele, da smo jo z dobrimi željami pospremile onkraj.

Hvala ti za vse. Pogrešali te bomo. Pot s teboj je bila neizmerno dragocena in žlahtna.