Osmo življenje / Foto: Igor Kavčič

Osem življenj, en narod

Epski roman Osmo življenje mlade nemško-gruzijske pisateljice Nino Haratišvili, ki je izšel pri Mladinski knjigi, niti družinske preteklosti prepleta z gruzijsko zgodovino dvajsetega stoletja.

Ljubljana – V romanu, ki obsega več kot tisoč strani, v Gruziji rojena nemška pisateljica, dramatičarka in gledališka režiserka Nino Haratišvili skozi zgodbe iz družinske preteklosti predstavlja tudi zgodovino Gruzije v prejšnjem stoletju. Skozi sedem generacij se vzorci ljubezenskih zgodb, izdajstev, razprtij in spletk zlivajo z ozadjem stalinističnih čistk, druge svetovne vojne, gruzijske vojne za neodvisnost in nazadnje gruzijske državljanske vojne. Živopisna preproga, stkana iz številnih pripovedi, je obenem zgodba gruzijskega naroda.

Nino Haratišvili od dvanajstega leta piše v obeh jezikih in je bila že za dva romana nominirana za nemško književno nagrado, več nagrad je prejela za svoj tretji roman Osmo življenje (v slovenščino ga je prevedla Mojca Kranjc), s katerim je bila nominirana tudi za mednarodno nagrado booker.

»Lahko rečem, da je bilo prevajanje prijetno druženje s pisateljico, in upam, da bo tako izkušnjo imel tudi bralec,« je povedala Mojca Kranjc, ki se je pri prevajanju predvsem geografskih pojmov držala nemškega pravopisa, pri čemer pa ni manjkalo tudi precej raziskovalnega dela. Ob vseh tuje zvenečih imenih in njihovi gostoti raziskuje tudi bralec, ki mu je v pomoč družinsko drevo na začetku romana. Pisateljica zgodbo pripoveduje skozi osem, večinoma ženskih glasov. Vsako poglavje je posvečeno osebi, ki je v njem v središču pozornosti, vendar pa se sedem popisanih življenj v sicer ločenih zgodbah med seboj vseskozi prepleta. Naslovu zadnjega poglavja Brilka (njej avtorica tudi posveča roman) sledijo prazne strani, kar pomeni lahko dvoje: da jih je treba še popisati ali pa je zgodba Brilke povedana že v prejšnjih poglavjih oziroma knjigah, kot jih imenuje avtorica.

Roman ima, zanašajoč se na literarno tradicijo, oblike epa, zgodbe se namreč pripovedujejo izbranemu občinstvu iz generacije v generacijo, pri čemer se vsaka naslednja nadaljuje od prejšnjega pripovedovalca in se nato nadgrajuje. Na ta način pisateljica popisuje zgodovino svojega naroda. Roman je bogat tako z dialogi kot z opisovanji dogodkov. Bralcu bo vsekakor zanimiv, čeprav gre morda za Slovencem nekoliko oddaljeno deželo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 19. december 2017 / 07:00

Gorenjski glas, št. 101

Gorenjski glas, 19. december 2017, št. 101

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 30. april 2010 / 07:00

Ansambla s prvih in zadnjih viž

V Škofji Loki bo 11. junija ob 19.30 deseti Večer slovenskih viž v narečju, ki ga prireja Radio Sora v sodelovanju z agencijama Media butik in Geržina videoton. Na jubilejnem večeru bodo nastopili nag...

Prosti čas / petek, 30. april 2010 / 07:00

Vedri takti Slovenskih pozdravov

Narodnozabavni ansambel s sedežem na Bledu namerava do konca leta izdati zgoščenko.

Prosti čas / petek, 30. april 2010 / 07:00

Talenti pred polfinalom

V nedeljo so na Pop TV predvajali še zadnjo od šestih avdicijskih oddaj Slovenija ima talent.

GG Plus / petek, 30. april 2010 / 07:00

Kronika tedna

Svojci deklet zahtevajo odškodnino Svojci treh deklet, ki so decembra 2005 tragično preminila pred diskoteko Lipa, v pravdnem postopku zahtevajo 225 tisoč evrov odškod...

GG Plus / petek, 30. april 2010 / 07:00

Kultura je užitek, ne breme

Krščanska kulturna zveza je konec marca dobila novo vodstvo.