V spomin: Alojz Štirn, slikar (1937–2023)

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Kranj / sreda, 17. januar 2024 / 14:10

Decembra lani so na pokopališču v Predosljah pokopali Alojza Štirna iz Britofa. Rodil se je 10. decembra leta 1937 v Pristavi pri Tržiču. Po osnovni šoli je končal tekstilno šolo v Kranju in se kot tekstilni tehnik zaposlil v tedanji kranjski tovarni Tekstilindus. Željan dodatnega znanja je ob delu študiral organizacijo dela in se kot inženir organizacije dela, posebej usposobljen za informatiko, zaposlil v medvoški tovarni Donit in tam ostal do upokojitve.

Ti skopi podatki še zdaleč ne povedo vsega o bogatem in ustvarjalnem življenju Alojzija Štirna. Bil je umetniška duša, nadvse uspešen in plodovit ljubiteljski slikar. Naravo, v kateri je znal videti več kot običajni ljudje, in tudi slikanje je najprej spoznal pri starem očetu Miroslavu Hanzlowskyju, ki je bil gozdar v Bornovih gozdovih, za likovno umetnost pa se je navduševal tudi pri očetu, sta o pokojnem bratu povedali sestri Breda in Žarka. Risal je in slikal ter svoje znanje izpopolnjeval pri kranjskih slikarjih in grafikih Ljubu Ravnikarju in Milanu Batisti ter v Ljubljani pri Izidorju Urbančiču. Povsod, še posebej v naravi, je našel motive za svoje slike. Njegov opus obsega več kot pet tisoč slik, ki so na ogled v 17 državah sveta, samostojno pa je razstavljal več kot šestdesetkrat. Bil je tudi zelo spoštovan gost na skupinskih razstavah. Za svoje delo ga je kranjska občina najprej nagradila z malo, leta 2013 pa za 60-letnico likovnega ustvarjanja še z veliko Prešernovo plaketo.

Spremljevalec Štirnovega umetniškega zorenja umetnos­tni zgodovinar dr. Damir Globočnik je ob eni od številnih razstav o njem zapisal, da ga sicer navdušujejo krajina, veduta, tihožitja pa tudi človeške figure, vendar sta mu najbližja pejsaž oziroma veduta. Išče tudi motive v megli in viharnem vremenu. Nekaj posebnega pa je njegovo slikanje skalnih skladov in sten v olju in akvarelu.

Pokojni Alojz Štirn je imel resnično rad gore. Tam je pogosto slikal. Za Dom na Kredarici je med letoma 1992 in 1996 naslikal kolekcijo slik. Malokdo pa ve, da je za notranjost Aljaževega stolpa na Triglavu na nerjavečo pločevino s poliuretanskimi barvami naslikal panoramsko sliko vrhov, ki so vidni z vrha Triglava. V stolp so jo namestili leta 1994, zaradi obnove notranjosti stolpa pa sliko sedaj hrani Planinski muzej v Mojstrani.