Glasniki sprememb v okolju

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / nedelja, 14. januar 2024 / 08:19

Kaj nam o grožnji podnebnih sprememb ter rešitvah za naravo in ljudi pripovedujejo ptice, si lahko do konca januarja ogledate na naravoslovni razstavi Glasniki v Mestni knjižnici Kranj.

Z razstavo Glasniki, ki do konca januarja poteka v Mestni knjižnici Kranj (MKK), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) razkriva, da so ptice kot najbolj raziskana skupina živali pomembni kazalniki stanja in sprememb v naravnem okolju. Razstava, ki jo je uredila predsednica Doppsa Tanja Šumrada, je rezultat globalne sinteze izsledkov stotin znanstvenih raziskav z vsega sveta. Opozarjajo nas, da podnebne spremembe že zdaj vplivajo na ptice in ekosisteme ter s tem tudi na človeka, njihove posledice pa se bodo z nadaljnjim segrevanjem še povečale.

Podnebne spremembe so resnične

Razstavo Glasniki so v Doppsu zasnovali že leta 2017 na podlagi istoimenskega poročila, ki ga je leta 2015 izdala njihova krovna organizacija BirdLife International in ameriški BirdLife partner Audubon. Takrat je v velikem formatu mesec dni krasila Krakovski nasip v Ljubljani. »Ker je tema še zmeraj ali vedno bolj aktualna, smo na pobudo Mestne knjižnice Kranj razstavo obudili v manjšem formatu in jo ponovno postavili na ogled,« je pojasnil varstveni ornitolog v Doppsu Tilen Basle, ki je predaval ob decembrskem odprtju razstave.

Po Basletovih besedah je ključno sporočilo razstave, da so podnebne spremembe resnične in da se te kažejo v našem vsakdanjem življenju. »Z razstavo je zbranih nekaj primerov posledic podnebnih sprememb z vsega sveta in rešitev zanje, fokus pa je seveda na pticah, njihovih življenjskih prostorih in tudi ljudeh. Ker smo razstavo želeli približati slovenskemu občinstvu, smo vključili tudi nekaj primerov iz Slovenije.«

Vplivi na ptice

Razstava prikazuje konkretne primere ptic z vsega sveta – od eksotičnega tukana, čeladarja, pingvinov do jastreba, kukavice in štorklje – ter vpliv podnebnih sprememb nanje, dotakne pa se tudi projektov ohranjanja in degradacije narave. Vplivi na ptice se odražajo v premikih območij razširjenosti proti zemeljskim polom in večjim nadmorskim višinam, motnjah v odnosih s plenilci, tekmeci in plenom, neskladjih med obdobji selitve, gnezdenja in razpoložljivosti hrane ter zmanjševanju številčnosti.

»S spreminjanjem podnebja, npr. s segrevanjem določenih predelov v Evropi, in s spremembo pokrajine se širi življenjski prostor nekaterih vrst, kot je čebelar. Predvidevamo, da bo ta vrsta v prihajajočih desetletjih zasedala nova območja proti severu Evrope. Drug primer je neskladje različnih procesov v naravi, ki ogroža predvsem ptice selivke. Nekatere se danes zato priselijo prej ali kasneje in tako zamudijo vrhunec razvoja ličink žuželk, ki so njihova glavna hrana in pomembne za razvoj zaroda. Še posebno me skrbi za gorske ptice, ki se z vse toplejšim podnebjem pri nas in milejšimi zimami umikajo v višje predele gora. S tem se hkrati manjša njihov življenjski prostor, umikati pa se ne bodo mogle v nedogled. Če se hudomušno izrazim, pri nas le do 2864 metrov nadmorske višine. Tak primer vrst pri nas sta belka in planinski vrabec,« je razložil.

Med selivkami, pri katerih se kažejo vplivi, so tudi štorklje. »Vsako leto beležimo večje število štorkelj, ki pozimi ostajajo pri nas. Lani smo teh zabeležili 12, to zimo pa do konca decembra že sedem. Predvidevamo, da štorklje ostajajo tu zaradi vse manjše pokritosti s snegom, kar jim omogoča, da najdejo hrano tudi pozimi. Tako jim ta vir hrane odtehta naporno in nevarno selitev v Afriko.«

Narava nas bo še kaznovala

Razstava torej prikazuje, kaj nam ptice pripovedujejo o grožnji podnebnih sprememb ter rešitvah za naravo in ljudi. »Znanstveniki so o podnebnih spremembah govorili že pred desetletji, a so nas posledice teh premalo teple po prstih, da bi ukrepali. Na spremembe, ki so jih lahko pojasnile podnebne spremembe, so kazali tudi podatki številnih monitoringov in raziskav o pticah. Danes se stvari spreminjajo veliko hitreje, posledice pa občuti že prav vsak, samo spomnimo se avgustovskih poplav. Če želimo ta trend ustaviti, potrebujemo drastične ukrepe, a vse kaže na to, da se ljudje nismo pripravljeni odreči lagodnosti vsakdanjega življenja. Narava nas bo zato v prihodnje še naprej kaznovala,« je opozoril Basle.

Razstava Glasniki je projekt t. i. občanske znanosti. MKK je namreč partner slovenske mreže občanske znanosti in se pri tem z različnimi dejavnostmi še posebej osredotoča na naravovarstvo.