Dogodki in obletnice v letu 2024

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 7. januar 2024 / 15:38

V novem letu 2024 bomo priča številnim dogodkom pri nas in po svetu. Napovedanih se v glavnem veselimo, nenapovedanih povečini raje ne. Hkrati bomo ob njihovih okroglih obletnicah rojstva ali smrti počastili spomin na nekatere slovenske in svetovne osebnosti …

V letu 2024 se nam obetajo številni dogodki. Mnogi so napovedani in bodo potekali po predvidenih scenarijih. Večine od teh se veselimo. Bojimo pa se tistih, ki niso napovedani in zanje sploh še ne vemo, a je zelo verjetno, da se bodo zgodili. Med njimi so zlasti razne katastrofe, tako naravne kot družbene. Med slednje sodijo zlasti vojne. Nadaljevale se bodo te, ki že trajajo, čisto mogoče je, da izbruhne še kakšna nova. Med naravnimi nesrečami pa nas bodo gotovo tudi letos presenetile nove povodnji, potresi, požari in druge. Sicer pa vse bolj spoznavamo, da smo tudi za naravne nesreče dostikrat sokrivi ljudje. Zlasti pri tistih, ki so posledica podnebnih sprememb.

Napovedani dogodki

Začnimo kar doma: Slovenija je s prvim januarjem 2024 nastopila dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Tega dne se bodo geopolitični povezavi BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika) pridružile štiri nove članice: Egipt, Etiopija, Iran in Savdska Arabija. Od 7. do 11. maja bo v Malmöju na Švedskem potekalo 68. tekmovanje za Pesem Evrovizije. Od 6. do 9. junija bodo redne volitve poslancev v Evropski parlament. Od 26. julija do 11. avgusta bodo v Parizu potekale 33. poletne olimpijske igre, že junija pa bo v Nemčiji potekal Euro 2024, evropsko prvenstvo v nogometu. Indonezija bo avgusta preselila glavno mesto iz Džakarte v novozgrajeno Nusantaro na Borneu. Novembra naj bi vesoljska odprava Artemis 2 v orbito Lune ponesla človeško posadko, 5. novembra pa bodo 60. volitve predsednika Združenih držav Amerike. V letu 2024 bo po svetu še cela vrsta volitev, a ameriške so gotovo najpomembnejše. Marca bodo predsedniške volitve tudi v Rusiji, a to je le volilna farsa, saj se že vnaprej ve, da se bo dal ponovno izvoliti samodržec Putin …

Okrogle obletnice

Kaj pa okrogle obletnice v letu 2024? Podobno kot je bilo leto 2023 razglašeno za Tavčarjevo in Ravnikarjevo, je Vlada RS že razglasila leto 2024 za Maistrovo – ob 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti generala Rudolfa Maistra (1874–1934). O njem vemo že veliko, zato poglejmo še nekatere druge obletnice. V alpinističnih krogih in najbrž tudi širše bi kazalo primerno zaznamovati stoto obletnico smrti alpinista in filozofa Klementa Juga (1898–1924). Izstopa tudi dvestota obletnica rojstva pravnika, geografa in politika Petra Kozlerja (1824–1879), ki je leta 1852 izdelal in leta 1861 izdal kapitalni »Zemljovid slovenskih dežel«; ob pogledu nanj se še danes čudimo, kje vse so takrat živeli Slovenci. Dvestoto obletnico rojstva je dosegel tudi slikar Marko Pernhart (1824–1871), prvi portretist naših gora. Sto let je minilo od rojstva nepozabnega pesnika Ivana Minattija (1924–2012) …

Kaj pa obletnice na svetovni ravni? Najvidnejša bo gotovo tristota obletnica rojstva in 220. obletnica smrti filozofa Immanuela Kanta (1724–1804), enega najvidnejših mislecev novega veka. O njegovem pomenu preberite spodaj nekaj več. Omenimo še dvestoto obletnico rojstva češkega skladatelja Bedricha Smetane (1824–1884). In stoto obletnico smrti italijanskega opernega mojstra Giaccoma Puccinija (1858–1924). Pa stoto obletnico smrti pisatelja Franza Kafke (1883–1924). Že januarja bo minilo sto let od smrti revolucionarja in prvega voditelja Sovjetske zveze Vladimirja Iljiča Lenina (1870–1924), a ga še zdaleč ne bodo počastili tako, kot so ga, dokler je trajal sovjetski imperij. Večjega spomina bo ob petstoti obletnici svoje smrti deležen veliki portugalski pomorščak Vasco da Gama (1469–1524), prvi Evropejec, ki je na plovbi v letih 1497–1499 odkril pomorsko pot do Indije.

Kantovih tristo let

»Doslej so predpostavljali, da se morajo naše sodbe ravnati po predmetih; toda spričo te predpostavke so propadli vsi poskusi, da bi preko pojmov o predmetih a priori dosegli nekaj, s čimer bi se razširilo naše spoznanje. Poskusimo torej enkrat, ali ne bomo pri nalogah metafizike bolje napredovali, če predpostavimo, da se morajo predmeti ravnati po naši razsodbi, kar se sedaj že bolje ujema z zahtevano možnostjo spoznanja predmetov a priori, ki naj o predmetih nekaj ugotovi, preden so nam dani. S tem je prav tako kot s prvimi mislimi pri Koperniku, ki je – potem ko se nebesna gibanja niso dala zadovoljivo pojasniti, dokler je domneval, da vsa množica zvezd kroži okoli opazovalca – poskusil, ali ne bo nemara bolje uspel, če bi si zamislil, da kroži opazovalec, zvezde pa da mirujejo.« / Navedeni odstavek je iz Kritike čistega uma, epohalne knjige, ki jo je leta 1781 objavil Immanuel Kant, filozof, ki se je rodil pred 300 leti, 22. aprila 1724 v Königsbergu. V tem starem pruskem mestu, ki je zdaj v Rusiji in se imenuje Kaliningrad, je tudi umrl (12. februarja 1804) in svojega rojstnega kraja ni v vseh 80 letih svojega duhovno izredno dejavnega življenja nikdar zapustil. Zato pa je opravil tem večji premik v mišljenju. V filozofiji je naredil to, kar je Kopernik v astronomiji. Predpostavil je, da stvari, kakršne so same po sebi (an sich), sploh ne moremo spoznati; spoznavamo jih takšne, kakršne so za nas, kakor se pojavljajo v apriorno danih pojmovnih ter prostorskih in časovnih strukturah naše zavesti. / Na novo je utemeljil tudi etiko. Njegov kategorični imperativ se glasi: »Deluj tako, da bo tvoja osebna maksima lahko obveljala kot obči zakon!« Dobesedno tako je ravnal zahodni človek v zadnjih dveh stoletjih. Zahodni tip civilizacije se z globalizacijo vsemu svetu vsiljuje kot obči zakon. Vendar je očitno, da smo tu naleteli na odpor. Na tej točki se izkaže, da je še bolj človeško in univerzalno tisto prastaro moralno pravilo, ki mu pravijo tudi zlato: »Ne stori drugemu tega, česar ne želiš, da bi drugi storil tebi.« To pravilo je najmanjši skupni imenovalec svetovnega etosa. Sicer pa Kantov obrat v mišljenju še vedno velja. Duhovno smo še zmeraj na poti, ki jo je kakih deset let pred francosko revolucijo zastavil ta modri mož v sivem mestu ob Baltiku. Tudi v tem pogledu se potrjuje resnica njegovih spoznanj: da mora biti pred prevratom v dejanskosti obrat v mišljenju.