Veliko zahtev kmetov še ni izpolnjenih
Vodstvo sindikata kmetov je gorenjskim kmetom predstavilo, kako potekajo pogajanja z državo o zahtevah, ki so jih dali na spomladanskih opozorilnih protestih. Kmetje opozarjajo tudi na prepoved vožnje s traktorji na nekaterih odsekih državnih cest in na škodo, ki jo povzročajo zveri.
Pogovori o zahtevah sindikata kmetov in drugih nevladnih kmetijskih organizacij, ki so bili začasno prekinjeni zaradi menjave vodstva na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in na ministrstvu za naravne vire in prostor, so se nadaljevali 18. decembra. Takrat so se dogovorili, da bodo kmetijske organizacije do 21. decembra pripravile pripombe na osnutek dogovora glede izpolnitve zahtev in na predlagane rešitve za določitev okoljsko občutljivega trajnega travinja na območju nature 2000.
Kmet Janko Golorej je predlagal, da bi po francoskem vzoru tudi v Sloveniji morali sprejeti zakon o zaščiti avtohtonih prebivalcev vasi. »Zdaj se v vasi naseljujejo meščani in jih vse moti – hrup kmetijskih strojev in celo cerkveno zvonjenje,« je dejal.
Kranj – Vodstvo Sindikata kmetov Slovenije je sredi decembra na pogovoru v Kranju gorenjskim kmetom predstavilo uresničevanje zahtev, ki so jih nezadovoljni kmetje podali spomladi najprej na opozorilnih protestih v Kranju, pred protokolarnim objektom Brdo in pri Biotehniškem centru v Strahinju, potlej pa še na vseslovenskem protestu v Ljubljani. Kot je dejal predsednik sindikata Anton Medved, so kmetje na protestih dokazali, da so enotni, vendar dosedanji rezultati pogajanj še niso takšni, kot bi si želeli, saj veliko zahtev ostaja še neizpolnjenih. Med najpomembnejše dosedanje dosežke pogajanj štejejo to, da vključevanje v ukrepe na območju Nature 2000 za kmete ne bo obvezno, ampak prostovoljno. »Kmetje bomo verjetno morali še kdaj strniti vrste, da bomo kaj dosegli,« je dejal Medved in dodal, da se takrat ne bodo pripeljali s traktorji v Ljubljano le za dve uri, ampak za dva, tri dni.
Pogajanja so po besedah člana izvršnega odbora sindikata Milana Strmška potekala le dva meseca in pol, avgusta pa so zastala, najprej zaradi počitnic, nato pa zaradi razrešitve ministrice Irene Šinko.
Z glavnih cest jih izrivajo na stranske
Gorenjski kmetje so na sestanku v Kranju opozorili še na prepoved vožnje s traktorji na nekaterih odsekih državnih cest in na škodo, ki jo povzročajo divjad in zveri. Kmete na širšem območju Kranja razburjajo prometni znaki, ki prepovedujejo promet s traktorji na polkilometrskem odseku od Labor proti Jeprci, od križišča za Struževo proti Polici pri Naklem ter na pet kilometrov dolgem odseku ceste od novega krožišča v Britofu proti Kranju in od krožišča po novozgrajenem in še neodprtem odseku proti Tupaličam. Kot je povedal Janez Kert, predstavnik sindikata kmetov za Gorenjsko, zahtevajo umik znakov za prepoved vožnje s traktorji na teh odsekih, kot kompromisno rešitev, sprejemljivo za ostale državne ceste na Gorenjskem in v Sloveniji, pa predlagajo prepoved vožnje le za traktorje, ki ne dosegajo hitrosti 35 kilometrov na uro, vendar se na ministrstvu za infrastrukturo s takšnim predlogom ne strinjajo. Kmetje opozarjajo, da jih s takšnimi prepovedmi izrivajo na ozke ceste, kjer se težko srečujejo z avtobusi in tovornjaki in kjer je polno pešcev, kolesarjev in skirojev.
Zveri otežujejo pašo
Pereča tema gorenjskega kmetijstva še naprej ostajajo napadi zveri, zlasti volkov. Kot je dejal Stane Bergant, član upravnega odbora sindikata kmetov, kmetje od države zahtevajo, da s tako imenovano conacijo določi dovoljena in nedovoljena območja navzočnosti volkov, spremeni sistem izdajanja odločb za odstrel volkov in da jim ob napadu drobnice na pašne živali izplača odškodnino za vse pokončane, pogrešane oziroma manjkajoče živali, ne pa le za tiste, za katere lahko to dokažejo z ušesno številko. Študije dokazujejo, da na alpskem prostoru ni možno varovati pašnih živali pred napadi zveri, praksa pa kaže, da ni učinkovito ne varovanje z električnimi ograjami in ne s psi.