Protipoplavni ukrepi bodo premišljeni in celoviti
Predstavniki projektantskega podjetja EHO Projekt so prejšnji teden v Sokolskem domu predstavili spremenjen projekt protipoplavne zaščite, ki so ga prilagodili ugotovitvam iz avgustovskih poplav. »V zadnjem tednu smo imeli sestanke z najbolj prizadetimi občani, ker je država v fazi odkupovanja zemljišč, da bodo načrtovani ukrepi lahko izvedeni,« je povedal župan Tine Radinja.
Projektanti bodo v prihodnjih dneh preučili predloge krajanov in na terenu še enkrat preverili predlagane rešitve. Absolutne zaščite pa na noben način ne bo mogoče zagotoviti, pojasnjujejo.
Škofja Loka – Gre za enega najpomembnejših projektov v občini, na katerega se pripravljajo več kot desetletje. Ko je bil projekt letos praktično že pripravljen, so poplave 4. avgusta pokazale, da ga je treba prilagoditi. »Poplave so pokazale, kako nujni so protipoplavni ukrepi, ki pa morajo biti strokovni, premišljeni in celoviti,« je poudaril župan Tine Radinja. »Z Direkcijo RS za vode, ki je glavni investitor in financer projekta, se pogovarjamo, kako občane še bolje zaščititi, kaj je katastrofalni dogodek pokazal in kako načrtovati ukrepe sonaravno, s spoštovanjem današnjih smernic, v dobro vseh živih bitij v in ob vodi ter z razumevanjem, da so neki časi minili, tudi časi varnosti. Posledice podnebnih sprememb so že tu in takšni dogodki bodo vedno bolj pogosti.«
Občina je projektantom škofjeloške protipoplavne zaščite zato naročila prilagoditev projekta novim razpoložljivim podatkom z upoštevanjem tudi tega, kar država načrtuje tudi v Poljanski in v Selški dolini, in pripravo še bolj robustnih ter odpornih rešitev, je še pojasnil Radinja.
<strong>Z izvedbo projekta se mudi</strong>
V podjetju EHO Projekt so projekt hitro prilagodili in v ponedeljek prebivalcem že predstavili podrobnosti. Kot je dejal direktor podjetja Žiga Jeriha, se zavedajo, da ta projekt traja že 13 let. »Te katastrofalne poplave so pokazale, kako pereča situacija je. Sama poplavna nevarnost tega območja izvira iz hidroloških obremenitev zaledja,« je povedal Jeriha. Zadnje poplave so tako prinesle potrebe po prilagoditvi določenih protipoplavnih ukrepov in rešitve so načeloma tudi že usklajene z nosilci urejanja prostora. Ključne prilagoditve projekta, ki so posledica ugotovitev hidravlične analize po avgustovskih poplavah, so preoblikovanje terena ob Nacetovi hiši v nasip, manjši popravki na območju kopališča, preoblikovanje sotočja s širitvijo struge od Puštalskega mostu dolvodno, odstranitev desne brežine in pomik struge v desno proti Puštalu, podaljšanje nasipa na Sorški cesti do Suške brvi in korekcija desne brežine na skupni Sori v Puštalu, tako da se bodo povečale razlivne površine. Nova dejstva vplivajo tudi na obseg zemljišč, potrebnih za izvedbo ukrepov. Z namenom pridobivanja le-teh so izdelane cenitve, prav tako so pripravljene pogodbe za pridobitev pravice gradnje. Poteka seznanitev lastnikov zemljišč s cenitvami in podpisovanje pogodb. Z vidika optimizacije projekta in zagotavljanja večje odpornosti na poplave se je izkazalo, da bo potreben odkup nekaterih objektov. Pogovori z lastniki in lastnicami objektov so v teku, izdelane so cenitve ter pripravljene pogodbe za odkup, saj se z izvedbo projekta mudi.
<strong>Rešitve so dobre</strong>
Občani se bojijo, da državi ne bo uspelo pravočasno pridobiti zemljišč, da bi izvedba projekta lahko stekla. Kot je pojasnila Brankica Kropf z Direkcije RS za vode, je res najtežje dobiti zemljišča. »Se pa to malce spreminja. Tudi ljudje, ki živijo ob vodotokih, so bolj naklonjeni predajanju zemljišč za izdelavo protipoplavnih ukrepov, saj jih v prvi vrsti delamo zanje. Zato prosimo občino, ki pozna občane, da nam pomaga pri pridobitvi teh zemljišč. Mi ne želimo razlastitev, želimo le soglasje za pridobitev zemljišč, potrebnih za izvedbo protipoplavnih ukrepov.« Kropfova je še poudarila, da je bilo v zadnjih treh mesecih v prilagoditev projekta vloženega ogromno dela. »Rešitve so dobre, projekt prav tako. Upam, da nam ga bo v sklopu načrta za okrevanje in odpornost uspelo tudi zaključiti,« je poudarila. »Ko se projekt uvrsti v financiranje, mora biti zaključen do konca junija 2026, kar pomeni, da so časovnice za zaključevanje projektov zelo kratke. Računamo, da bomo do konca marca prihodnje leto imeli pravico graditi, če želimo projekt izvesti v sklopu izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.«
<strong>Občani izrazili bojazen</strong>
Med občani, ki so se udeležili predstavitve, sicer posebnega nezadovoljstva s predlogom novih ukrepov ni bilo zaznati. Večinoma zaupajo stroki in ukrepe pozdravljajo. Izrazili pa so nekaj bojazni, ali bodo posamezni ukrepi, zlasti na Sorški cesti, kjer bi si želeli višji nasip, zadostni. Na podlagi svojih izkušenj so podali tudi nekaj konkretnih predlogov za izboljšanje rešitev. Kot je napovedala Kropfova, bodo projektanti v prihodnjih dneh preučili predloge krajanov in na terenu še enkrat preverili predlagane rešitve. Absolutne zaščite pa na noben način ne bo mogoče zagotoviti, so pojasnili tako Kropfova kot projektanti. Dodatno zaščito bo mogoče doseči z izgradnjo visokovodnih zadrževalnikov v zaledju. »Gre za sistemske rešitve, ki jih država preučuje ter jih bo vključevala v nadaljnje postopke in načrte,« je povedal Jeriha.