Sprehod skozi okuse

V Kranjski Gori ste že pozimi lahko ob četrtkih doživljali kraj skozi kulinariko, tovrstnega doživetja, ki vas popelje skozi Kranjsko Goro in na njem okusite pet različnih jedi na petih različnih lokacijah, pa se lahko udeležite tudi poleti.

Tokrat smo v skupini, ki se je podala na kulinarično pot po Kranjski Gori, slišali največ angleščine. Trije družinski člani iz Yorkshira so bili nad okusi navdušeni, njihova angleško govoreča vodička Nicola pa je glasno razmišljala, kdaj bo restavracija hotela Skipass ponovno organizirala kakšno večerjo, ker je bilo zadnjič, ko je tam jedla, božansko. A kljub temu da smo bili Slovenci tokrat v manjšini, nam ni bilo žal, da smo se odločili in četrtkovo popoldne preživeli v družbi jedilnega pribora, kozarcev in nasmehov.

Z nami se je skozi Kranjsko Goro sprehodila Karin Čemažar, ki je skrbela, da je skupina pravočasno prispela od ene do druge kulinarične točke.

Začeli smo v Ramada Hotel & Suits s pozdravnim govorom vodje hotela Tanje Švigelj, potem so postregli brezalkoholne in alkoholne ter ravno prav osvežilne koktajle, ki jih je pripravil barman, celo master, Ivica Mišić. Sledila je hladna predjed, pri kateri smo lahko izbirali med kranjsko klobaso v testu, kanapeji s sirovim zeliščnim namazom in domačimi kruhki iz krušne peči z olivami, ješprenj z zelenjavo pa so postregli na malce drugačen način. Toplo predjed, ričoto z ješprenjčkom, zelenjavo, parmezanovo skorjico in pečeno panceto, smo okušali v restavraciji Skipass Hotela, kjer sta nas pozdravila tudi lastnika zakonca Justin. Seveda brez kozarca rdečega ali belega primorskega vina ni šlo.

Tretja kulinarična postaja je bila Restavracija Kotnik, kjer so na krožniku kot glavno jed postregli svinjsko ribico s suhimi slivami in vinsko temno omako, cvetačo in domačimi slanimi štruklji. Tudi tu vina ni manjkalo.

Nadaljevali smo do Hotela Lek, sprejel nas je Jadran Kostić in nas razveselil s posebnim pozdravnim koktajlom s štajersko penino ter kaktusovim sokom. Kekčevo torto je tokrat zamenjala brezglutenska Vandotova sladica z orehi, za konec pa smo se vrnili mimo izhodiščne točke do Gostilne in pizzerije Bor, kjer smo okušali rateške okuse. Postregli so nam z rateškimi štruklji s hruško, cimetom in medom. Komur hruška ni ustrezala, pa se je odločil za borovnice v štruklju – kar je storila večina tujih turistov v skupini. Moje mnenje: v dveh urah pet hodov s pijačo, kratek sprehod in dobra družba za slabih triindvajset evrov – ni slabo niti ne drago.