Kordežu dosodili sedem let in pol zapora

Ljubljansko okrožno sodišče je pri določitvi kazni upoštevalo sporazum o priznanju krivde, ki ga je nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež sklenil s tožilstvom.

Ljubljana – Na ljubljanskem okrožnem sodišču so včeraj nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža zaradi nezakonitosti pri financiranju menedžerskega prevzema Merkurja obsodili na enotno kazen sedem let in šest mesecev zapora, v dveh letih po pravnomočnosti sodbe pa bo moral plačati tudi 23.500 evrov stranske denarne kazni, sicer mu jo bodo pretvorili v šest mesecev zapora. Tričlanski senat, ki mu je predsedoval sodnik Srečko Škerbec, je prav tako odločil, da se nekaterim družbam, ki so sodelovale pri izvrševanju kaznivih dejanj, odvzame protipravno pridob­ljena premoženjska korist. Pri izrečeni kazni se Kordežu upošteva že prestanih 14 mesecev zapora od septembra 2013 do konca oktobra 2014, tako da bo moral v zaporu odsedeti še šest let in štiri mesece. Sodišče je pri določitvi končne kazni upoštevalo sporazum o priznanju krivde, ki ga je novembra lani Kordež sklenil s specializiranim državnim tožilstvom, in mu za priznano nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali zaupanja pri oprav­ljanju gospodarske dejavnosti in kaznivo dejanje ponareditve listin izreklo kazen sedem let in tri mesece zapora. Izrečeno kazen je nato združilo z že pravnomočno kaznijo osem mesecev zapora za ponareditev poslovnih listin v primeru verižne prodaje Merkurjevega trgov­skega centra Primskovo ter na koncu izreklo enotno kazen sedem let in pol zapora.

Sodnik Škerbec je po izreku kazni povedal, da nižja kazen od dogovorjene v sklenjenem sporazumu ni bila mogoča. »Res je, da ste se ves čas spoštljivo obnašali, redno hodili na sodišče, bili vedno korektni do vseh. Da ste sklenili sporazum, je tudi hvalevredno, a posledice kaznivih dejanj niso zanemarljive. Če vemo, kaj se je dogajalo z nekaterimi firmami (končale v stečajih, op. a.) in v kakšni stiski so ljudje v teh firmah, potem dobimo drugačen pogled na vso zadevo,« je povedal Škerbec.

Ob odhodu s sodišča je Kordež poudaril, da sklenjeni sporazum o priznanju krivde ne pomeni prejudiciranja kakršnih koli razpletov sodnih postopkov, ki bodo še potekali proti drugim osebam, in še manj kakršnegakoli obremenjevanja drugih oseb. »Prevzemal sem priznanja in zasluge za vse, kar smo v dvajsetih letih mojega vodenja družbe dobrega naredili v Merkurju, tako sedaj tudi prevzemam odgovornost za to, kar se je kasneje dogajalo. Nikoli nisem prelagal krivde na druge, niti se je nisem izogibal,« je dejal. Znova je poudaril, da pri nezakonitih transakcijah osebno ni prejel nobenega premoženja in ni ničesar ukradel ter da ni načrtno delal škode. »Ker pa je tožilstvo ocenilo, da so bile nekatere transakcije v nasprotju z zakonodajo, sem se odločil za priznanje krivde v izo­gib vsem dolgotrajnim sodnim postopkom, ki bi sicer potekali ... Veliko podjetij je šlo v Sloveniji v stečaj zaradi napačnih odločitev, tudi mojih. Jaz za to sprejemam odgovornost, večina drugih niti ne,« je še povedal.

Kordež je sicer v sporazumu s tožilstvom priznal celotno serijo spornih poslov, s katerimi so financirali menedžerski odkup Merkurja preko družbe pooblaščenke Merfin, katere največji družbenik je tudi bil. Tako je priznal nezakonitosti pri sporni preprodaji centra Primskovo, s katero je bil Merkur oškodovan za 9,2 milijona evrov, da je h kaznivemu dejanju napeljeval tudi druge, med njimi tudi Gorazda Trčka, Zlatka Kavčiča, Srečka Korberja in Tilna Zugwitza iz Gorenjske banke, ki je omogočila obvodno financiranje Merfina preko podjetij Iskratel (20 milijonov evrov), H & R (10 milijonov evrov), Gorenje (8 milijonov), GBD (6 milijonov evrov) ... H kaznivemu dejanju je napeljal tudi nekdanje vodstvo Factor banke Borisa Pesjaka in Cirila Dragonjo, ki sta tik pred prisilno poravnavo Merkurja družbi posodila osem milijonov evrov. Priznal je tudi zlorabo položaja zaradi odobritve devetih nezavarovanih posojil Merkurja Merfinu v skupnem znesku 102 milijona evrov. Priznal je tudi ponareditev listin, ko je podpisal lažni posojilni pogodbi med Merkurjem in HTC Dva v višini 147,5 milijona evrov oz. Factor Leasingom za 10 milijonov evrov.