Zaposleni terjajo odgovornost

Zaposleni v Peku opozarjajo, da bodo zaradi odrekanj pri plačah prejemali nižja nadomestila za brezposelnost, in terjajo odgovornost za slabo upravljanje podjetja. V NLB zavračajo krivdo za stečaj.

Tržič, Ljubljana – Ponedeljkova odločitev nadzornega sveta in uprave Peka, da po zavrnitvi načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja s strani bank upnic in posledičnega odstopa države od dokapitalizacije sodišču predlagajo uvedbo stečaja nad podjetjem s 113-letno zgodovino, še vedno močno odmeva. Na torkovi novinarski konferenci so se tako predstavniki sindikatov strinjali, da je glavni razlog za nastalo situacijo slabo vodenje podjetja, za kar tudi terjajo odgovornost. Zaposleni v Peku so najbolj ogorčeni ob dejstvu, da so se v zadnjih letih zaradi reševanja podjetja odrekali svojim pravicam, saj so po obrokih prejemali le 80 odstotkov plače, prav tako pa niso prejeli regresa za dopust, zato jih sedaj čakajo tudi nižja nadomestila za brezposelnost.

Delavci za odrekanje zdaj kaznovani

»Delavci smo ob odločitvi, da gre naše podjetje v stečaj, ogorčeni. Prav mi smo vseskozi plačevali visoko ceno, da smo podjetje držali nad vodo, in zdaj ob stečaju plačujemo najvišjo ceno. Naša povprečna starost je preko 50 let in vsi smo visoko usposobljeni za delo v čevljarstvu. V primeru stečaja nas velika večina nima nikakršne možnosti za zaposlitev, torej nas čaka dolgotrajna brezposelnost. Zaradi odrekanj v preteklosti se nam obetajo nizka nadomestila in namesto da bi delali, kar znamo in zmoremo, bomo postali strošek za državo. Ob vsem skupaj pa ne moremo mimo vprašanja, ali se je kdaj na sodišču preverjalo ravnanje uprav Peka, se je kdaj terjala odgovornost,« se sprašuje Sandra Lang, predsednica Pekovega sindikata.

Nebojša Stečuk, predsednik sveta delavcev v podjetju Peko, je poudaril, da Peko ima naročila in da v tem trenutku delavci v Peku delajo. »Delavci smo se v preteklosti že odrekali, odrekali smo se regresu, plače smo dobivali v obrokih, ob tem pa gledali odprodajo nepremičnin za poplačilo bank in dobaviteljev. Nikoli pa delavcev, ki so to podjetje ustvarili.«

Stane Geč, predstavnik sindikata KNSS Neodvisnost v podjetju, je razočaran, ker se država, ki je vse od osamosvojitve naprej v podjetju nastavljala slabe direktorje, zdaj umika. »Večina ljudi je lani dobivala le 80 odstotkov plač, temu primerna bodo tudi nadomestila za brezposelnost. Ker smo se odrekali, bomo še kaznovani. Mene je sram,« je ogorčen.

Neustrezna vodenje in nadzor

Antona Rozmana, sekretarja Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije, stečaj ni presenetil, saj je bilo po njegovih besedah vse narejeno tako, da drugega izhoda ni bilo. »Podjetje Peko je bilo od uprave do uprave slabo vodeno, slab in neustrezen je bil tudi nadzor. Zato je treba terjati odgovornost,« je poudaril.

Po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča se v Sloveniji nadaljuje uničevanje industrijskih podjetij, propad vsakega takega podjetja pa pomeni tudi propad znanja in izkušenj. »Banke, ki smo jih reševali z javnim denarjem, danes ne razumejo in nočejo pomagati, država pa se sklicuje na konkurenčnost in Evropsko unijo. Žal pri nas veljajo dvojna merila; ena za državo in banke, druga za ljudi,« je poudaril Semolič, ki si želi, da bi se predsednik vlade Miro Cerar za zaposlene v Peku zavzel z enako gorečnostjo, kot je ta teden branil finančnega ministra Dušana Mramorja.

NLB: nismo edini zavrnili načrta

Na očitek predsednika nadzornega sveta Peka Andreja Šušteršiča, da del krivde za stečaj Peka pripisuje tudi NLB, ker se je predolgo odločala, ali bi Peku pomagala s premostitvenim kreditom v višini 750 tisoč evrov za izdelavo jesensko-zimske kolekcije ter o zavrnitvi predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja, so se v največji slovenski banki odzvali z oceno, da so Šušteršičeve izjave glede njihove vloge in ravnanja nekorektne. Kot pravijo, NLB ni bila edina banka, ki je ocenila, da načrt ni vzdržen in ga zato ne bo financirala. »Enako so ocenile tudi druge banke, vključene v proces prestrukturiranja družbe Peko,« poudarjajo in dodajajo, da so v NLB Peku sredi aprila 2015 odobrili kratkoročni revolving kredit za kritje akreditivov v višini 700 tisoč evrov z namenom financiranja nove jesensko-zimske kolekcije, a ga je uprava Peka zavrnila. Za stanje v Peku sta tako po mnenju NLB odgovorna prvenstveno njegova uprava in nadzorni svet, ki nista bila sposobna pripraviti kredibilnega poslovnega načrta za prihodnost Peka. V banki še poudarjajo, da NLB ni največja upnica Peka, niti v podjetju nima lastniškega deleža, kot ga imajo nekatere druge banke. Naj spomnimo, da so lastniki Peka država z 61,16 odstotka, DSU (31,54 odstotka), Gorenjska banka (5,3 odstotka) in SKB (1,9 odstotka), finančni upniki pa so Gorenjska banka, NLB, DSU in SKB.

Peko bi lahko spet ustvarjal dobiček

Po besedah predsednika nadzornega sveta Peka Andreja Šušteršiča so bili tedanji pogoji banke za odobritev posojila za Peko nesprejemljivi. Kot pravi, sicer razume odločitev NLB za zavrnitev načrta prestrukturiranja, moti pa ga predolgo sprejemanje odločitve, saj bi lahko Peko že prej skušali drugače reševati oziroma bi vsaj privarčevali približno milijon evrov, če bi podjetje že nekaj mesecev prej poslali v stečaj. Zaradi nezmožnosti sklenitve dogovora z bankami so lani tudi imenovali novega predsednika uprave Matjaža Delopsta, ki je nezavidljivo situacijo skušal rešiti z novim načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki je bil po Šušteršičevi oceni realen in je obetal preživetje Peka, a banke so želele bolj ambiciozen načrt. »Res je, da bi po zadnjem načrtu prestrukturiranja večino proizvodnje selili v tujino, vendar pa bi v Tržiču ostali znamka, razvoj, marketing, logistika in inženiring. Po tem načrtu bi Peko leta 2019 spet posloval pozitivno,« je za Gorenjski glas dejal Šušteršič, ki upa, da se bo v stečajnem postopku našel kdo, ki bi prevzel zdravo jedro Peka in znova zagnal proizvodnjo.