Sodba bo znana danes

Tožilstvo zaradi domnevnega oškodovanja Stanovanjske zadruge Gorenjske za nekdanjega odvetnika Kristijana Gnilšaka in predsednika zadruge Franca Terana zahteva štiri leta zapora.

Kranj – Danes bo sodnica Marjeta Dvornik razsodila, ali sta predsednik Stanovanjske zadruge Gorenjske Franc Teran in nekdanji odvetnik zadruge in Mestne občine Kranj Kristijan Gnilšak kriva zlorabe položaja in oškodovanja zadruge za 353.126 evrov. Tožilka Vesna Primožič je na torkovi glavni obravnavi za vsakega zahtevala štiri leta zapora, stransko denarno kazen v višini 1500 dnevnih zneskov oz. odvzem protipravne premoženjske koristi ter petletno prepoved opravljanja dejavnosti za Franca Terana. Obtožnica zoper Terana in Gnilšaka sega v leto 2010, ko je bila sklenjena sodna poravnava med zadrugo in občino Kranj, ki jo je po nastopu županske funkcije novembra 2010 sklenil Mohor Bogataj. Tedaj je občina nakazala 620 tisoč evrov na fiduciarni račun Kristijana Gnilšaka.

Da je bil denar nakazan Gnilšaku, so se po Teranovih besedah odločili, ker je imela zadruga zaradi upnikov blokiran račun. Obtožena sta na sodišču predstavila pogodbo o upravljanju z denarnimi sredstvi, ki sta jo sklenila devet dni pred nakazilom prvega obroka, nato pa s pravnimi mnenji in pogodbami dokazovala, da je bilo vse, kar se je zgodilo z denarjem, sporazumno in skladno s pogodbami in aneksi. Kot je poudarila tožilka, je Gnilšak po nakazilu prvega obroka v razmiku nekaj minut dvignil štirikrat po 91 tisoč evrov, z denarjem pa plačeval svoje račune za avtomobil, davčno upravo in druge storitve. »Dolg zadruge do upnika Cestnega podjetja Kranj je plačal šele čez tri leta oziroma tedaj, ko se je znašel v sodni preiskavi. Ko je plačal upnike, je za preostalih 353 tisoč evrov predložil predpogodbo,« je še dodala tožilka in ocenila, da so te pogodbe še en manever, s katerim želita obdolžena dokazati posle med njima.

Teranov zagovornik Bojan Župevec je v zaključnem govoru poudaril, da je Teran ravnal kot skrben gospodar, tudi s tem, ko se je dogovoril, da se sredstva občine nakažejo na Gnilšakov odvetniški fiduciarni račun, saj je zadruga s tem ostala lastnik teh sredstev, omogočeno pa ji je bilo poplačevanje upnikov: »V kolikor ne bi sprejel takšne odločitve, bi prišlo do nepoplačila upnikov in bi bil neizbežen stečaj zadruge.« Gnilšakov zagovornik Matej Sršen je vse, kar je predstavilo tožilstvo v zaključni besedi, označil za balast: »Če oklestimo ves balast, lahko pridemo do ugotovitve, da sta pomembni le dve stvari: sklenitev pogodbe o upravljanju z denarnimi sredstvi, ki so bile predmet sodne poravnave med občino in zadrugo, ter pogodba o nakupu nepremičnine, ki je bila plačana, pobotana s preostalimi sredstvi, ki so bila na fiduciarnem računu Gnilšaka, a še vedno last zadruge.« Gnilšak pa je v zaključni besedi pojasnil, da je za vse skupaj kriva davčna uprava, ki sporne dvige s fiduciarnega računa obravnava kot dvig lastnih sredstev, posledično so mu nanje obračunali tudi višji davek.