Temni angeli usode: skupina Demolition Group / Foto: Andrej Tarfila

Festival z višino

V osrčju pojočih gora, natančneje na idilični jasi sredi gozdov Soriške planine, je potekal prav poseben VelikoNočni festival.

Na dvodnevni oz. dvonočni festival, namenjen vsem, polnim energije ter željnim svežega zraka in kakovostne glasbe, je na zanimiv način vabilo že predhodno duhovito sporočilo: »Atmosfersko stanje bo kot kaže ugodno, da se združimo pod smrekami na kravjakih, v konstelaciji, ki blagodejno vpliva na vaše astrološko znamenje. Plakati so že pritrjeni z risalnimi žebljički po večjem delu Zahodne Evrope, ‘jumboti’ prilimani po strateških točkah v širši okolici Berlina, letaki bodo padali iz aeroplanov po vseh večjih mestih v Dalmaciji. Vzdušje je na vrhuncu. Za tiste, ki bodo doživeli abstinenčno krizo, imamo pripravljene pleskavice. Zadihajte.«

Koncertno dogajanje festivala, katerega korenine segajo v leto 2012, je postreglo z nastopi skupin raznovrstnih žanrov, vse od roka, folka in elektronskih ritmov, skupni imenovalec vseh pa je bila avtorska kakovost in ljubezen do glasbe. Vse obiskovalce je navdušilo veličastnih sedem: Tamara Obrovac Quartet, Ida & Other Bears, Moveknowledgment, Duetto, Čompe, Demolition Group in Helahirn. Tudi spremljevalni program je bil specifičnemu okolju in zbrani druščini primerno pester, med drugim pa je vseboval: voden pohod po Rapalski meji, zdravljenje s kravjeki, polnočno mašo (po želji), za ločene in tiste tik pred ločitvijo hojo nad prepadi, za samske (za protiplačilo) svojo lastno smreko, za vse psihološko načete pa varno hojo po uhojenih poteh.

»Po glasbeni plati so bili prav vsi koncerti nad pričakovanji in tudi sobotni dežni naliv ni preprečil, niti gledalcem niti tehniki, da se ne bi stvari iztekle maksimalno dobro. Pohvala tako vsem glasbenikom, tehniki in publiki, da so vztrajali v tako rekoč nemogočih vremenskih razmerah, kar le še toliko bolj govori v prid kakovostni glasbi, ki smo je bili deležni,« se je ob koncu VelikoNočnega koncertnega konca tedna vsem zahvalil pobudnik in glavni organizator dogodka, glasbenik in igralec (pa tudi vesten pastir) Žiga Saksida ter obljubil, da se koncertno rajanje ‘med kravjeki spodaj in pod zvezdami zgoraj’ naslednje leto spet vrne.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 4. december 2012 / 07:00

Kozolcev zaenkrat ne bo

Družba ABCFIN, investitor stanovanjsko-poslovne soseske Kozolci v Kranju, je do nadaljnjega ustavila aktivnosti v zvezi z načrtovano gradnje soseske. Za gradnjo so pridobili pravnomočno gradbeno...

Objavljeno na isti dan


Šport / sobota, 2. september 2017 / 22:10

Po zmagi nad Poljaki so jih pričakali Rusi

Kranj – Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v sredo zvečer na evropskem prvenstvu na dodatni tekmi izločilnih bojev za uvrstitev med najboljših osem osupnila aktualne svetovne prvake, doma...

Razvedrilo / sobota, 2. september 2017 / 22:03

Primorska vinska zabava uspela

Pred tednom dni se je v Novi Gorici – na drugače običajnem parkirišču hotela Park, tokrat preurejenem v pravo gurmansko zabavišče – zgodila vinska zabava Park Wine Party. Obiskovalci so se...

Zanimivosti / sobota, 2. september 2017 / 21:46

Hribi, toplice, vnuki

Žirovnica – Si upokojenci med poletjem lahko privoščijo kaj oddiha in sprostitve? Gredo vsaj za kak teden dni na morje, morda na izlet, potovanje? O tem smo jih spraševali na srečanju gore...

Nasveti / sobota, 2. september 2017 / 21:42

Pouk se je začel

Pred desetletjem nam je na razvalinah Tenotchitlána, danes arheoloških ostalin mogočnega mesta v središču Ciudada de Mexica, imeniten vodnik razlagal, kakšno je bilo azteško šolstvo. Azteško ljudst...

GG Plus / sobota, 2. september 2017 / 21:42

Ivan Tavčar kot oče slovenskega naroda?

Na Gorenjskem sta se rodila najmanj dva »očeta naroda«. Za Janeza Bleiweisa (sedaj) vsi vemo, ko pa pregledujemo življenje in delo Ivana Tavčarja, se nam hitro vsili vprašanje, zakaj pa naj bi bil...