Sto let po smrti Tavčar še živi

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / torek, 26. december 2023 / 13:40

»Februarja 2023, ko smo se spomnili stoletnice Tavčarjeve smrti in ko je bilo celo leto tudi na državni ravni razglašeno za Tavčarjevo, sem pomislil, da bi tudi sam napisal in objavil kak spis v njegov spomin. Spomnil sem se dolgega podlistka, ki sem ga na straneh Gorenjskega glasa pisal v letih 2001 in 2002, ti listki pa ležijo pozabljeni na porumenelih straneh tega časopisa. Leta 2001 smo 'obhajali' 150-letnico Tavčarjevega rojstva in prav ta je bila povod za moj podlistek, ki je izšel v 59 nadaljevanjih. Iz njih sem zajemal že leta 2011, ko sem spisal in uredil trojno številko Snovanj, posvečeno Tavčarju ob takratni 160. obletnici rojstva. Takrat sem torej del vsebine teh podlistkov priredil za novo objavo. To pot pa sem jih še enkrat prebral in dobil občutek, da so povečini še vedno vredni branja in zato tudi ponatisa v knjižni obliki. In to je to. V tej knjigi so zbrana skoraj vsa nadaljevanja tistega feljtona. V njih sem skušal povzeti večino poglavij iz Tavčarjevega življenja in dela. Razen enega, ki pa je glavno: bolj malo sem pisal o njegovem literarnem opusu. Tako sem se odločil ob domnevi, da ta opus večina bralcev kolikor toliko že pozna, vsaj tista najbolj znana dela, kakršni sta zbirki pripovedi Med gorami (1876–1888) in V Zali (1894) in romana Cvetje v jeseni (1917) in Visoška kronika (1919). In seveda zato, ker so o njegovem opusu veliko pisali literarni zgodovinarji in drugi strokovnjaki, ki so za to bolj poklicani kot jaz. Jaz lahko o Tavčarju pišem novinarsko in publicistično. Da bi se temu manku – pomanjkljivi obravnavi Tavčarjevega leposlovnega dela – vsaj nekoliko izognil, sem se odločil, da v tej knjigi podlistkom dodam dva daljša intervjuja, ki sva ju naredila z dr. Miranom Hladnikom, literarnim zgodovinarjem in tedaj še aktivnim profesorjem za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pogovarjala sva se ob dveh stoletnicah: leta 2017 ob stoletnici prve objave Cvetja v jeseni, leta 2019 pa ob enaki obletnici Visoške kronike, obakrat v Snovanjih GG. Čisto na koncu pa sem dodal še letošnji članek z naslovom Sto let po smrti je Tavčar še vedno z nami. Skratka: v tej knjigi sem zbral vrsto podlistkov, dva intervjuja in sklepni članek, vsi ti prispevki pa so bili objavljeni na straneh GG v letih 2001–2002, 2017, 2019 in 2023. Za to objavo so nekoliko prirejeni. Predvsem pa upam, da so še vedno berljivi in da morda še koga spodbudijo k ponovnemu ali celo prvemu branju Tavčarjevih del.« (Uvodno pojasnilo, str. 7)