Vinko Gobec zdaj še spi bolje

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Zanimivosti / torek, 7. avgust 2007 / 06:00

Vinko Gobec iz Kamnika je vodenje Zveze društev upokojencev Slovenije po dvanajstih letih prepustil Mateji Kožuh Novak.

Kamnik – »Odkar nisem več predsednik, še spim bolje,« je dejal Vinko Gobec nekaj dni po tem, ko so 5. julija na volilnem občnem zboru zveze za novo predsednico izvolili dr. Matejo Kožuh Novak. »Konec mandata sem že kar težko čakal, a ne toliko zaradi delovnih obveznosti kot zavoljo čudne politike,« je dejal Vinko, očitno vesel, da so upokojenci za njegovo naslednico med več kandidati izvolili dr. Kožuhovo, ki je bila že prej aktivna v upokojenski organizaciji in dobro pozna njene probleme. Potem ko so ga na občnem zboru razglasili za častnega člana zveze in mu podelili veliko plaketo, se je vsem upokojencem, še zlasti pa svojim najožjim sodelavcem, zahvalil za aktivnost in se hkrati opravičil za morebitne ostre besede. Ga je ostra, kritična beseda, po kateri je znan, kdaj tudi tepla? »Nikoli. Ko smo bili še del Jugoslavije, sem tudi predsedniku Titu naravnost povedal, da naj ne upočasni slovenskega voza, ampak naj raje pospeši hitrost drugih vozov.«

Ko je Vinko 1995. leta postal predsednik slovenskih upokojencev, je bila za njim bogata, skoraj 42 let dolga delovna doba, v kateri so se prepletale različne službe, politične in gospodarske funkcije. Začel je v rudniku kaolina Črna, nadaljeval kot predsednik kamniške SZDL, bil dva mandata predsednik občinske skupščine, zvezni poslanec, direktor Stola, svetovalec predsednika Gospodarske zbornice Slovenije za sodelovanje z drugimi republikami in pred upokojitvijo še direktor ljubljanske območne enote zbornice. »Kot zvezni poslanec sem »sforsiral« sprejetje zakona, ki je slovenskim podjetjem omogočil, da so denar za nerazvite lahko vlagala neposredno v podjetja na nerazvitih območjih. Po tem, kar se je zgodilo s Stolom, mi je še danes žal, da sem po petih letih zapustil podjetje, ki je v tistem času povečalo izvoz z dveh na dvanajst milijonov dolarjev,« se svoje uspešne poklicne kariere spominja Vinko, očitno zadovoljen tudi s tem, kar je pod njegovim vodstvom dosegla upokojenska organizacija.

»Pri usklajevanju pokojnin s plačami smo dosegli, da delimo usodo z zaposlenimi, vsi skupaj pa usodo ekonomskega položaja mlade slovenske države,« pravi in se jezi na tiste, ki z izjavami, češ – mladi plačujejo »penzijo« upokojencem, samo pa je ne bodo dočakali - poskušajo v Sloveniji razbiti medgeneracijsko sodelovanje. »To je čista laž. Mladi oz. zaposleni ne plačujejo za nas, upokojence, ampak zase in za svojo starost.« In kakšen je socialni položaj upokojencev? »Nisem nezadovoljen, a ne smem reči, da sem lahko zadovoljen, saj okrog 240 tisoč upokojencev še vedno prejema do 416 evrov (sto tisoč tolarjev) pokojnine na mesec. Položaj upokojencev bi bil lahko boljši, če bi v državi bolj spodbujali tehnološki in gospodarski razvoj ter zaposlovanje in če bi parolo »samo, da je na naš« zamenjali z načelom »samo, da je sposoben«.«