Zimski solsticij
Včeraj je sonce pri nas doseglo svojo najnižjo točko in sedaj se je že obrnilo. Torej najkrajši dan je za nami. Imam res veliko srečo, da lahko sonči vzhod opazujem iz domače kuhinje. Opazujem navidezno pot sonca na nebu, saj vemo, da se sonce ne premika, okrog sonca in okoli svoje osi se vrti zemlja. Ob solsticiju sonce vzide približno ob 7.45. Že pred sedmo se začne svitati in nastopi jutranja zarja, avrora. Če ni snega, vsaj slana na travi daje občutek beline. Po gozdni cesti že zjutraj hodijo tri sprehajalke. Čelne lučke imajo na glavi, medtem ko jaz sedim pri mizi, običajno zajtrkujem in opazujem zarjo. Ne prižgem luči, sedaj mi svetijo sveče adventnega venca. Vedno znova se čudim sončnemu vzhodu, ki je morda pozimi najbolj dragocen. V moji vasi sonce vzide iznad gozda v vasi Visoko in zaide pri Joštu. Nizka je njegova višina, zato so sence dolge. Poleti sonce vzide za Zvohom in zaide za Ratitovcem. Veliko daljšo navidezno pot naredi sonce po nebu in veliko višje je na nebu. Okrog četrte ure popoldan so osvetljeni Grintavci. Nekaj čez četrto uro sonce zaide. Ko je že pod obzorjem, se venec Grintavcev začne redčiti. Meglice se dvigujejo iznad travnikov in njiv, in ko odsev sonca doseže najvišje dele gora, te zažarijo. Tudi Heidi je v knjigi rekla: »Glej, dedek, gore gorijo.« Ker živimo na ravnini, lahko opazujem te svetlobne trenutke in čez dan uživam sonce, ki je pozimi še kako dragoceno. V zaprtih dolinah na osojnih straneh ponekod pozimi nimajo sonca. Od novembra do februarja opazujejo le jutranjo in večerno zarjo na obzorju, sonce pa morajo poiskati drugje. Jeseničanom pozimi Mežakla zakriva sonce. Neki gospod v dolini Radovne je dejal, takrat pač bolj kurimo, drv imamo pa dovolj. Od nekdaj so ljudje skrajne sončeve trenutke pospremili z ognjem in kresom. Ob zimskem solsticiju, da bi dan gor držali, ob poletnem, da bi naznanili sončevo moč, plodnost, žetev. Zimski solsticij je povezan s prazniki. Še malo, pa bo prišel božič. Saj veste, prazniki so lepi, če se nanje pripravimo. Če se v meni ne rodi, božiča ni in je vse zaman. Ali pripravim prostor za novorojeno dete, za ljudi, ne nazadnje zame ali pa ne. Voščimo si mir. Ali ga imam v sebi ali ga sevam v svojo družino, skupnost? V svetu je vse narobe, na to ne morem vplivati, lahko vplivam le nase in na svoje najbližje. V družini je pač tako, da so prazniki povezani tudi z delom, precej več dela imamo tedaj. Imam seznam del in opravil, ki jih moramo postoriti za božič, da ne bi tako hiteli. Vsa umetnost je delo porazdeliti in začeti z njim prej. Vse to vem, dejansko stanje pa je vedno tako, da je zadnji teden naporen. Danes je petek. Veliko je že narejenega. Poskrbimo zase in naredimo mir v sebi. Če bo mir v meni, bo povsod.