Starejši tudi med epidemijo niso pozabljeni

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 23. november 2020 / 14:26

Program Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, v katerem prostovoljci skrbijo za pomoč starejšim v njihovem domačem okolju, poteka tudi v času epidemije. Obiske in osebne stike skušajo nadomestiti s telefonskimi pogovori in elektronskimi sporočili.

Kranj – »Prostovoljci in naši starejši uporabniki programa smo skupaj težko pričakali zaključek epidemije konec meseca maja. Pogrešali smo osebne stike in pogovore in upali, da bomo po 1. juniju program lahko izvajali, kot je zastavljen, to je z obiski na domu naših uporabnikov,« je optimistična pričakovanja izrazila vodja programa Starejši za starejše Rožca Šonc. Izkušnje iz časa spomladanske karantene so pokazale, da so nekateri prostovoljci ter društvene in pokrajinske koordinatorice kljub omejitvi opravili več kot 2300 prostovoljskih ur z obiski, ki so bili nujni in ki so jih zahtevale nastale razmere. Dostavljali so zdravila iz lekarn, iz trgovin prinašali prehranske artikle in delili podarjene obroke hrane. Ob tem pa so v dveh mesecih in pol karantene opravili 40.700 telefonskih pogovorov, prenosov tekstovnih sporočil, izdelali 34.400 mask in več online delavnic razgibavanja za ohranjanje zdravja.

Mar jim je za sočloveka

Za delo od 1. junija naprej so se dogovorili, da se prostovoljci za osebni obisk odločajo po svoji presoji glede na poznavanje potreb uporabnikov, ob res doslednem upoštevanju navodil in uporabi zaščitnih sredstev. »Še posebej smo jim položili na srce, da pazijo tako na svojo varnost in zdravje kot tudi zdravje uporabnikov, saj bomo le zdravi lahko pomagali sebi in drugim,« je poudarila Šončeva. In res je blizu dva tisoč prostovoljcev od začetka junija do konca oktobra obiskalo 19.575 oseb ter organiziralo in izvedlo 17.094 pomoči in storitev. Statistika je še natančnejša, navaja pa število telefonskih pogovorov, organizacijo druženj, spremstev, sprehodov, branja, družabnih iger, prevozov, dostav blaga in živil iz trgovin, dostav humanitarnih paketov in hrane, pomoči pri osebnih in hišnih opravilih, uveljavljanju pravic na različnih uradih. Dodaja tudi, da na povabilo NIJZ sodelujejo v operativni skupini, ki pripravlja akcijski načrt pomoči ranljivim skupinam ob duševnih stiskah, zdravstvenih težavah in drugih problemih oskrbe kot posledici covida-19. Prostovoljci programa v času epidemije dokazujejo, da jim je mar za sočloveka, kar je poslanstvo prostovoljstva in medsebojne pomoči, in to dokazujejo tudi rezultati dela. Tega ne počnejo za osebno hvalo, poudarja Šončeva, vseeno pa potrebujejo priznanje za motivacijo pri delu, ki poteka v težkih razmerah. In tako dodaja: »Prostovoljkam, prostovoljcem, društvenim in pokrajinskim koordinatorkam in koordinatorjem gre najtoplejša zahvala za opravljeno delo in pogum, sodelavkam, predsednicam in predsednikom pa hvala za vso podporo in pomoč. Vsem pa želim, da ostanemo zdravi!«

Manj obiskov, več po telefonu

Program Starejši za starejše poteka tudi na Gorenjskem, Gorenjci so se po besedah koordinatorja Edvarda Kavčiča leta 2004 celo med prvimi pridružili programu. »Trenutno v programu deluje 21 društev upokojencev s trenutno 315 prostovoljci in prostovoljkami, ki jih koordinirajo društveni koordinatorice oz. koordinatorji. Na Gorenjskem je okoli 26.000 oseb starejših od 69 let, od tega jih je v program vključenih okoli 18.000,« navaja Kavčič in dodaja, da program izvajajo v občinah Jesenice, Žirovnica, Radovljica, Bled, Gorje, Tržič, Naklo, Kranj, Škofja Loka, Žiri, Železniki, Kamnik, Šenčur in Cerklje.

In kako delujejo v času korona krize? Edvard Kavčič pojasni: »V času korona krize je delovanje prostovoljcev zelo oteženo, saj je treba spoštovati vse ukrepe vlade in navodila ZDUS-a, skrbeti pa moramo tudi za lastno zdravje, saj smo tudi sami rizična skupina. V začetnem obdobju krize smo izvajali predvsem nujne obiske, kot so denimo prevoz k zdravniku, prenos hrane na dom, plačila položnic, dostava iz lekarne, dostava paketov pomoči Rdečega križa, sodelovanje z občino, pogovori na daljavo, pod oknom, uveljavljajo se stiki in izmenjava informacij ter pojasnila po telefonu, v nekaterih primerih tudi po elektronski pošti in podobno. V zadnjem času pa je obiskov manj. Od 1. septembra so naši prostovoljci kljub vsemu opravili 789 obiskov pri 655 osebah in nudili pomoč društva v 249 primerih. Največ pa je telefonskih pogovorov, saj so se sedaj na to že navadili in potekajo obojestransko.«