Nekdanji Zormanov mlin, pogled z vrta

V spomin Valentinu Kokalju, 1. del

Zormanov mlin na Visokem

Osrednja osebnost prve polovice 20. stoletja na Visokem je bil nedvomno Valentin Kokalj, saj je s svojim delovanjem na različnih področjih tedanjega življenja najmočneje zaznamoval ne le naš kraj, temveč tudi širšo okolico.

Pred vojno je bil odličen mlinar in izvrsten žagarski mojster ter vsestranski kulturni delavec, po izbruhu vojne pa je postal še podpornik partizanskega gibanja, aktivist in partizan, predvsem pa je bil vse življenje dober človek z veliko ljubeznijo do svojega naroda, domače zemlje in slovenskega jezika. Bil je tudi eden izmed štirih domačinov, ki so v noči na 16. september 1941 prav v njegovem (Zormanovem) mlinu ustanovili Odbor OF za Visoko in Luže. In ker letos mineva osemdeset let od njegove mnogo prezgodnje tragične smrti v koncentracijskem taborišču Gusen, podružnici zloglasnega Mauthausna, smo se organizatorji letošnje spominske prireditve odločili, da njen osrednji del posvetimo prav Valentinu Kokalju, po domače Zormanovemu Tinetu, pionirju kulturnih dejavnosti na Visokem in vodji partizanskega odpora proti okupatorju v našem in sosednjih krajih.

Ker pa sem sama pred leti, ob stoti obletnici rojstva Valentina Kokalja, že napisala daljši članek o njegovem življenju in delu v kraju, so mi člani KO ZB za vrednote NOB Visoko zaupali tudi letošnji osrednji govor; nalogo sem sprejela z veliko odgovornostjo in z velikim spoštovanjem do zares izjemnega nekdanjega krajana in kulturnika, po katerem se od leta 1951 naprej imenuje tudi naše domače kulturno-umetniško društvo (Kulturno-umetniško društvo Valentin Kokalj Visoko).

Želeli smo namreč, da ob osvetlitvi Tinetove osebne življenjske zgodbe ponovno razmislimo o pomenu njegovega življenja in dela v kraju – ne le za krajane v času njegovega življenja (30. in 40. letih prejšnjega stoletja), temveč tudi za nas, njihove naslednike, v sedanjem času. Zato sem tudi na kratko predstavila celotno življenjsko, poklicno in vsestransko dejavno pot Valentina Kokalja, ki sta jo prekrižali kar dve svetovni vojni, ob tem pa so jo zaznamovale še številne bolezni, trpljenja, strah in negotovost celotnega slovenskega naroda. (Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / četrtek, 19. marec 2020 / 21:22

V Medvodah vzpostavljena interventna oskrba

Medvode – Občina Medvode je vzpostavila sistem interventne oskrbe starejših in drugih ranljivih skupin. Na telefonski številki 01 361 95 14 lahko naročite dostavo nujnih življenjskih potrebščin. Pr...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...