Velik potencial rapalske meje
V občini Železniki si želijo nadaljnjega razvoja vsebin, povezanih z rapalsko mejo in Rupnikovo linijo, ter zasnovati turistični produkt, ki bo prepoznaven tudi na slovenskem nivoju.
Soriška planina – V občini Železniki se ponašajo tudi z dediščino rapalske meje in Rupnikove linije. V zvezi z njima so že razvili določene vsebine, a je priložnosti še veliko, so ugotavljali na nedavnem posvetu o razvoju Rupnikove linije in rapalske meje. Posvet, ki so se ga udeležili različni deležniki iz lokalnega in širšega regionalnega območja, je potekal na Soriški planini, priredil pa ga je tamkajšnji turistični center (TC) v sodelovanju z Javnim zavodom Ratitovec (JZR) in občinsko komisijo za delo na področju Rupnikove linije in rapalske meje.
Možnosti za dobre projekte
Navzoče je v uvodu nagovoril železnikarski podžupan Janez Habjan. Spomnil je, da občina že nekaj let podpira dejavnost omenjene občinske komisije, katere član je tudi sam, sicer pa se mu zdi pomembno, da utrdbe in ostalo dediščino, povezano s staro mejo, pokažejo javnosti. Predavatelji so predstavili različne pristope za ohranjanje dediščine, možnosti za dolgoročni razvoj na kulturnem in turističnem področju in primere dobrih praks, sledila pa je konstruktivna debata, ki je v ospredje postavila smernice za delovanje in povezovanje v prihodnje. »Veseli smo, da imamo to zgodbo, ki jo bomo nadgradili,« je napovedala Andreja Ravnihar Megušar, direktorica JZR in od nedavnega tudi predsednica omenjene komisije. Oblikovati si želijo kakovosten turistični produkt, ki ne bo temeljil le na izletniški točki, pač pa bo prepoznaven tudi na slovenskem nivoju. Kot je dejala, ta tematika presega destinacijo Škofjeloško, zato se želijo s produktom navezati tudi na občino Tolmin oz. Podbrdo, Bohinj s TNP-jem, Posočje s Potjo miru, cerkljansko območje in seveda na Poljansko dolino. »Poudarila bi tudi avtovlak Bohinj–Nova Gorica in vključitev v krožno pohodniško loško transverzalo. Tu se nam odpirajo možnosti za povezovanje in priprave dobrih projektov,« meni Megušarjeva.
Rapalska meja, ki je bila leta 1920 določena kot meja med kraljevinama Italijo in SHS, je potekala po zahodni meji občine Železniki vključno z vrhovi Soriške planine, kjer je možno videti ostanke italijanskega obrambnega sistema Alpski zid. Rupnikova linija je potekala v drugi polovici občine; prečkala jo je med Blegošem in Ratitovcem, je na posvetu pojasnil Bojan Rihtaršič, član občinske komisije, ki deluje dobrih pet let. V tem času so pri Zalem Logu uredili park s protitankovskimi ovirami Rupnikove linije ter skupaj s TC Soriška planina in Zgodovinskim društvom rapalska meja urejali poti po rapalski meji na Soriški planini mimo nekdanjih vojašnic, opazovalnic in utrdb ter poskrbeli za notranjo ureditev opazovalnice na Lajnarju.
Zgodba z razgledom
Na Soriški planini že vrsto let potekajo vodeni ogledi po poteh rapalske meje. Kot je pojasnil Teodor Markoč iz Turističnega društva Podbrdo, je pohode leta 1995 začel njihov predsednik Jože Dakskobler. Sčasoma je zasnoval tematsko pot Zgodba z razgledom. Leta 2016 so skupaj s TC Soriška planina produkt nadgradili z uporabo sedežnice, s čimer so olajšali dostop mlajšim in starejšim obiskovalcem. Hkrati so pripomogli k trajnostni uporabi žičnic skozi celo leto in preoblikovanju zimskega centra v celoletni gorski center, je pojasnila direktorica TC Polona Golija, sicer tudi članica občinske komisije. Dodala je, da so produkt Zgodba z razgledom razvijali s pomočjo občinskega denarja, sredstvi iz turistične takse in vložkom TC Soriška planina, zato je lep zgled javno-zasebnega partnerstva.
Tematika, ki zanima vse več ljudi
Občinska komisija za delo na področju Rupnikove linije in rapalske meje po napovedih Rihtaršiča namerava vzdrževati in nadgrajevati obstoječe lokacije ter urediti tudi druge – na območju Blegoša in Ratitovca. V načrtu imajo označitev objektov, ureditev poti oziroma dostopov, zbiranje materiala, predstavitve, vodenja, reklamna gradiva, usposabljanje vodnikov … Povedal je, da Planinsko društvo za Selško dolino že pripravlja zemljevid Ratitovca in okolice, na katerem bodo označene tudi ostaline Rupnikove linije in rapalske meje. Sodelavec JZR in član občinske komisije Miha Markelj opaža, da je v lokalni skupnosti ta dediščina še vedno premalo poznana, zato jo želijo popularizirati. »To je tematika, ki zanima vse več ljudi, če je predstavljena na spoštljiv in pieteten način,« je pristavil.
Komisija se lahko pri snovanju projektov tudi v prihodnje nadeja vsebinske pomoči Zgodovinskega društva rapalska meja, je obljubil njegov predsednik Grega Žorž. Predstavil je primere dobrih praks in uspešno izvedene projekte na lokalnem in nacionalnem nivoju, njihova članica Anka Rudolf pa je s predstavitvijo knjige Dušana Škodiča Meja na razvodnici navzoče popeljala po celotni rapalski meji.