Pozornost tudi okolju
Čista vrednost sredstev v vzajemnih skladih petih družb za upravljanje je julija dosegla vrh pri 4,51 milijarde evrov.
Prek varčevalnih načrtov je z rednimi mesečnimi vplačili v juniju v sklade vplačevalo več kot 64 tisoč varčevalcev.
Ljubljana – Kot kažejo podatki Združenja družb za upravljanje (ZDU GIZ), ki so jih pred dnevi predstavili na dogodku za novinarje, so družbe Generali Investments, NLB Skladi, Primorski skladi, Sava Infond in Triglav Skladi konec septembra upravljale 78 vzajemnih skladov, čista vrednost sredstev je znašala 4,43 milijarde evrov, julija, ko je bil dosežen vrh, pa 4,51 milijarde, kar je največ doslej.
Slovenci sicer primerjalno z drugimi Evropejci še vedno veljamo za konservativne varčevalce in precejšen del sredstev hranimo v depozitih. Razmerje med sredstvi gospodinjstev na trgu kapitala in bančnimi depoziti je v Sloveniji med najslabšimi v Evropi. Kljub temu pa po podatkih ZDU GIZ vse več varčevalcev zaupa tudi tej obliki vlaganja. Razmerje med vplačili in izplačili v sklade je bilo tudi letos v vseh prvih devetih mesecih v prid vplačilom.
Prek varčevalnih načrtov je z rednimi mesečnimi vplačili v juniju v sklade vplačevalo več kot 64 tisoč varčevalcev. V povprečju so na mesečni ravni vplačevali dobrih 88 evrov. Delež sredstev, vplačanih prek varčevalnih načrtov, je v vseh vzajemnih skladih v juniju znašal 11,29 odstotka vseh vplačil v sklade.
Agencija IPSOS je septembra za ZDU GIZ izvedla tudi raziskavo o trajnosti, ki med drugim razkriva, da 52 odstotkov vprašanih pri izbiri naložb razmišlja tudi o trajnosti oz. vplivu na okolje in družbo, ki ga ustvarijo podjetja, katerih naložbe kupujejo. Delež je pri tistih, ki imajo naložbe na kapitalskem trgu, še nekoliko višji (55 odstotkov).
Slovenske družbe za upravljanje so imele sicer v naložbah, ki promovirajo okoljske ali družbene dejavnike, 582 milijona evrov oz. dobrih 13 odstotkov vseh sredstev. V EU je delež tovrstnih naložb konec lanskega leta znašal 50 odstotkov.