Tržni deleži slovenskih družb za upravljanje 30. septembra 2023 / Foto: ZDU GIZ

Pozornost tudi okolju

Čista vrednost sredstev v vzajemnih skladih petih družb za upravljanje je julija dosegla vrh pri 4,51 milijarde evrov.

Prek varčevalnih načrtov je z rednimi mesečnimi vplačili v juniju v sklade vplačevalo več kot 64 tisoč varčevalcev.

Ljubljana – Kot kažejo podatki Združenja družb za upravljanje (ZDU GIZ), ki so jih pred dnevi predstavili na dogodku za novinarje, so družbe Generali Investments, NLB Skladi, Primorski skladi, Sava Infond in Triglav Skladi konec septembra upravljale 78 vzajemnih skladov, čista vrednost sredstev je znašala 4,43 milijarde evrov, julija, ko je bil dosežen vrh, pa 4,51 milijarde, kar je največ doslej.

Slovenci sicer primerjalno z drugimi Evropejci še vedno veljamo za konservativne varčevalce in precejšen del sredstev hranimo v depozitih. Razmerje med sredstvi gospodinjstev na trgu kapitala in bančnimi depoziti je v Sloveniji med najslabšimi v Evropi. Kljub temu pa po podatkih ZDU GIZ vse več varčevalcev zaupa tudi tej obliki vlaganja. Razmerje med vplačili in izplačili v sklade je bilo tudi letos v vseh prvih devetih mesecih v prid vplačilom.

Prek varčevalnih načrtov je z rednimi mesečnimi vplačili v juniju v sklade vplačevalo več kot 64 tisoč varčevalcev. V povprečju so na mesečni ravni vplačevali dobrih 88 evrov. Delež sredstev, vplačanih prek varčevalnih načrtov, je v vseh vzajemnih skladih v juniju znašal 11,29 odstotka vseh vplačil v sklade.

Agencija IPSOS je septembra za ZDU GIZ izvedla tudi raziskavo o trajnosti, ki med drugim razkriva, da 52 odstotkov vprašanih pri izbiri naložb razmišlja tudi o trajnosti oz. vplivu na okolje in družbo, ki ga ustvarijo podjetja, katerih naložbe kupujejo. Delež je pri tistih, ki imajo naložbe na kapitalskem trgu, še nekoliko višji (55 odstotkov).

Slovenske družbe za upravljanje so imele sicer v naložbah, ki promovirajo okoljske ali družbene dejavnike, 582 milijona evrov oz. dobrih 13 odstotkov vseh sredstev. V EU je delež tovrstnih naložb konec lanskega leta znašal 50 odstotkov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 19. september 2011 / 07:00

Krvaveča gora

Porezen (1632 m) - Od daleč strma gora, ki ima sicer lahke pristope, v svoji notranjosti skriva vojne rane. Samotar na meji med Gorenjsko in Primorsko.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 24. november 2014 / 15:16

Obramba kritizira postopek

Tožilec za nekdanjega vodjo poslovalnice AMZS v Lescah Florjana Gašperina, ki naj bi bil najbolj odgovoren za domnevne nepravilnosti pri tehničnih pregledih avtomobilov, predlaga zaporno kazen, za soo...

GG Plus / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:41

Plezala sta po ledenih gorah

Tržiška alpinista in ledna plezalca Klemen Premrl in Aljaž Anderle sta del letošnjega poletja preživela med plavajočimi ledenimi gorami na Grenlandiji, kjer sta snemala promocijski film z ekipo znaneg...

Gospodarstvo / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:39

Tri banke odslej pod neposrednim nadzorom ECB

Od 4. novembra so tri slovenske banke pod neposrednim nadzorom Evropske centralne banke (ECB), ostale banke bo po enakih merilih kot ECB nadzirala Banka Slovenije.

Šenčur / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:38

Sto let olševske šole

V obstoječi šolski stavbi na Olševku je pouk prvič stekel 12. novembra 1914, ko so imeli tudi šolsko sveto mašo za pričetek šole, slovesnost pa se je končala s cesarsko pesmijo, piše v šolski kroniki....

Naklo / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:37

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.