Zlo prihaja z Vzhoda
Evropska unija je gotovo najbolj demokratično in mirno območje na svetu. Hkrati pa se moramo zavedati, da se je znašla med dvema največjima kriznima območjema na planetu – med Ukrajino in Bližnjim vzhodom …
Ex oriente lux
Že iz starih časov velja, da z Vzhoda prihaja luč: Ex oriente lux. To velja tako v naravnem kot v duhovnem oziru. Na vzhodu vsak dan znova vzide sonce, z vzhoda izvira tudi osrednja evropska religija: krščanstvo v različnih oblikah. V zadnjih časih pa ugotavljamo, da na vzhodu potekata dve vojni, ki sta preblizu, da nas ne bi ogrožali: ukrajinska in izraelsko-palestinska. Najbolj neposredno se to tiče držav, ki ležijo v t. i. Srednji Evropi (Mitteleuropa). To so države, ki so bile nekoč v habsburškem imperiju, po prvi svetovni vojni so se osamosvojile, po drugi je večji del ostal na vzhodni strani železne zavese, zdaj smo vsi skupaj v EU. Pred mnogimi leti sem z velikim zanimanjem prebiral knjigo, napisano v nemščini: Der rote Balkan, Rdeči Balkan, leta 1969 jo je izdala nemška založba Fischer, avtor pa je Paul Lendvai (1929), na Madžarskem rojeni in na Dunaju živeči novinar in publicist. Njegovo knjigo sem bral sredi sedemdesetih, pred kratkim sem nanj naletel ponovno, v intervjuju, ki je objavljen na MMC RTV SLO, naredila sta ga Gašper Andrinek in Luka Hvalc. Iz njunega zapisa preberimo nekaj odlomkov.
Zgovorni Paul Lendvai
Lendvai je kot dopisnik in komentator dolgo spremljal dogajanja v Jugoslaviji. »Jugoslavijo dojemam v razmerju več obdobij. Tako sem pisal tudi knjige. Prvo Jugoslavijo so uničili od zunaj. Nazadnje se je Jugoslavija uničila od znotraj. Zdaj sem se spomnil znamenite zgodbe, tudi imena se mi počasi vračajo. Stane Dolanc, eden najtesnejših sodelavcev Tita, se je nekoč pogovarjal z nekim visokim gostom iz tujine. Povedal mu je, da če bodo Jugoslavijo napadli od zunaj, se bodo vsi borili proti agresorju. Tuji gost pa ga je vprašal, kaj pa če nihče ne napade Jugoslavije? In točno to se je zgodilo. To se je torej zgodilo znotraj sistema, ki ni deloval in ni bil pripravljen na to. Lahko bi deloval kot konfederacija, ampak ni. To agresivno vojno je sprožila srbska ofenziva, kar je resnična tragedija. Videl sem, kako se ljudje pobijajo med seboj iz sovraštva, ki je še vedno prisotno. V Srebrenici je bilo pobitih na tisoče ljudi. Vseeno še vedno obstaja velik odstotek ljudi v Srbiji, ki temu ne verjame. Na drugi strani je bil slovenski nacionalizem vedno defenziven.« Zgodbo EU doživlja kot zgodbo o uspehu. »Rekel bi, da to ni zgodba, ki je uspešna ves čas. Seveda so vzponi in padci. Ena izmed največjih napak Evropske unije je brexit. In to za obe strani. Tako za Evropsko unijo kot Veliko Britanijo. Tega se zaveda tudi veliko Britancev. Po drugi strani morate vedeti, da Evropska unija ni elitni klub, v katerem vsi spoštujejo pravila. V katerem bi vsi nosili predpisane kravate, imeli čiste roke in obedovali po bontonu. V Evropski uniji so ljudje, ki nimajo ne kravat ne čistih rok, ker so se odločili za druge prioritete. In ta klub – Evropska unija, ki je imela ob razpadu Jugoslavije 12 članic – se je po mojem mnenju prehitro razširil. Zdaj pa nimamo ne pravil ne možnosti odzvati se proti državi, ki krši pravila. To velja v primeru Madžarske, Poljske, Bolgarije in tako naprej. Razširitev se je preprosto zgodila prehitro ob prepočasnem poglabljanju. Zato pa imamo zdaj težave z Evropsko komisijo, Svetom in Parlamentom.« Največjo nevarnost za evropsko varnost vidi v Rusiji. »Zdi se mi, da je ta hip, razen Madžarske seveda, Evropska unija zelo povezana pri nasprotovanju Rusiji. Obstaja pa na žalost nevarnost, da Madžarska postane saboterka in izdajalka človekovih pravic. Pri nasprotovanju Evropski uniji jo na več področjih podpira Poljska, ki pa po drugi strani nasprotuje ruski agresiji. V tako imenovani Višegrajski skupini se več kot očitno dogaja določen razkol, tudi glede Češke in Slovaške. Mislil sem, da bo bolje. Ampak to so povsem nove razmere, saj se vojna dogaja v Evropi.«
Vojna je že v Evropi
Ja, prav tega dejstva se najbrž premalo zavedamo: da je vojna že v Evropi, Ukrajina je slej ko prej njen del. Tudi t. i. Bližnji vzhod ni daleč, že ime pove, da je blizu. S Cipra, ki je član EU, je bližje do Bejruta in Gaze kot do evropskih prestolnic. In Črno morje je pravzaprav le podaljšek Sredozemlja na njegovem vzhodu. Izhod iz njega (in vhod vanj) je v Istanbulu, ki je turško, a hkrati še vedno evropsko mesto. Ob njem ležita Bolgarija In Romunija, ki sta članici EU. In že smo na obalah Ukrajine, v Odesi in na Krimu, ki sta že v vojni. Sicer pa dogajanje v vzhodnem Sredozemlju ni odvisno samo od držav, ki ob njem ležijo. Vojna v Ukrajini je pravzaprav vojna med Rusijo in Ameriko. In v tem pogledu tudi Kitajska ni tako daleč …