Gorenjski trg dela je že v krizi

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 13. marec 2009 / 06:00

V šestih mesecih se je število brezposelnih na Gorenjskem povečalo za polovico. Kar 15 družb že prejema subvencije ob skrajšanem delovnem tedniku.

Kranj – V sredo sta območna zbornica za Gorenjsko Gospodarske zbornice Slovenije in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje organizirala posvet zavoda za zaposlovanje z delodajalci. Na dobro pripravljenem in tudi dobro obiskanem posvetu so strokovne izvajalke Območne službe zavoda za zaposlovanje Kranj predstavile gibanja na trgu dela v regiji, aktualne ukrepe aktivne politike zaposlovanja s poudarkom na razpisih Evropskega socialnega sklada ter oblike sodelovanja zavoda z delodajalci. Zanimiva je bila izjava direktorice območne službe zavoda Lučke Žižek, da so prav na Gorenjskem prvi v državi opazili negativne posledice prihajajoče gospodarske krize na trg dela in da so te posledice v naši regiji relativno najbolj izrazite.

Lani nizka brezposelnost

Znano je dejstvo, da se posledice gospodarskih gibanj na trgu dela pojavljajo z nekajmesečnim zamikom. Tako je bilo število brezposelnih na Gorenjskem z nekaj več kot 3600 najnižje prav lani sredi leta, ko se je končalo nekajletno obdobje konjunkture. Tudi sicer je imela Gorenjska ob koncu leta, ko je bilo brezposelnih že za skoraj tisoč več, petodstotno stopnjo brezposelnosti, medtem ko je bila v Sloveniji ta stopnja sedemodstotna. Najnižja je bila stopnja registrirane brezposelnosti na območju Upravne enote Škofja Loka (3,5 odstotka), najvišja pa na območju Upravne enote Tržič (6,4 odstotka).

Prelom je bil oktobra

Podatki o prijavljenih potrebah po delavcih in zaposlitvah v letu 2008 pokažejo, da so potrebe po delavcih in število zaposlitev dosegle vrh lani septembra, ko je bilo prijavljenih skoraj 2100 potreb po delavcih, in v tem mesecu sklenjenih tudi okoli 1650 zaposlitev. Drugače od prejšnjih let, ko se je ta raven v jesenskih mesecih ohranjala, pa je lani prišlo v oktobru in vseh naslednjih mesecih do pomembnih zmanjševanj, tako da je bilo decembra le še dobrih tisoč potreb in le okoli 750 zaposlitev. Število brezposelnih je začelo naraščati s 3644 v septembru na 5521 v februarju letos, kar pomeni, da se je v šestih mesecih povečalo za 51 odstotkov. Ob tem naj še omenimo podatek, da je le 43,5 odstotka brezposelnih v decembru prejemalo denarno nadomestilo oziroma denarno pomoč.

Največ potreb po delavcih s poklicno izobrazbo

Zanimiva in zgovorna je tudi izobrazbena struktura potreb po delavcih v primerjavi s strukturo brezposelnih. Največja razlika je pri poklicni izobrazbi (III. in IV. stopnja), kjer znaša razlika 14 odstotkov v korist potreb, ki predstavljajo kar 43 odstotkov vseh, medtem ko je pri delavcih z le osnovno šolo (I. in II. stopnja) obratno: delež brezposelnih je za 12 odstotkov višji od deleža potreb po delavcih s tako izobrazbo. Zanimivo je tudi, da so potrebe po delavcih s srednjo izobrazbo (V. stopnja) po deležu nižje od deleža brezposelnih, in razveseljivo je, da je pri višji in visoki izobrazbi (VI. in VII. +) obratno.

Možnosti Evropskega socialnega sklada

Za udeležence posveta s strani delodajalcev je bila vsekakor zanimiva predstavitev javnih razpisov Evropskega socialnega sklada za spodbujanje zaposlovanja Zaposli.me/ in Zaposlovanje za krajši delovni čas. Izčrpne informacije je predstavila Darja Škrjanc in na to temo je bilo tudi največ vprašanj. Za zaključek posveta pa je Magda Plementaš Lombar predstavila organizacijo dela zavoda za zaposlovanje, doktrino in prakso sodelovanja z delodajalci.

Na Gorenjskem veliko skrajševanja delovnika

Za zaključek omenimo še nekaj zgovornih podatkov o skrajševanju delovnega tednika, ki je bilo omenjeno v zaključni razpravi na posvetu z ugotovitvijo, da je tega na Gorenjskem veliko. Po podatkih s spletne strani Zavoda za zaposlovanje je bilo od skupno 109 pogodb o subvencioniranju polnega delovnega časa kar 15 pogodb sklenjenih z družbami iz Gorenjske. Od skupno 3213 delavcev, ki jih te družbe zaposlujejo, le 150 delavcem delovni tednik ni bil skrajšan, 2640 delavcem je bil skrajšan na 36 ur in 423 na 32 ur. Da smo pri skrajševanju delovnika nad povprečjem Slovenije, kažejo deleži: zaposleni na Gorenjskem predstavljajo osem odstotkov zaposlenih v Sloveniji, za skrajševanje se je odločilo 14 odstotkov družb, število delavcev, ki jim je bil skrajšan delovnik, pa je 11-odstoten.