Narodov blagor se pozna (tudi) po višini profila pnevmatik

Pokaži mi gume in povem ti, kdo si. Stavek, ki opisuje poklicno deformacijo tistih, ki si kruh služijo s prodajo avtomobilskih pnevmatik.

Smešno ali ne, veliko resnice je v tem. Avtomobilske pnevmatike so na dnevnem redu vsaj dvakrat na leto. Bolj resno se z njimi ukvarjamo 15. novembra, ko moramo po zakonu svoje avtomobile nujno preobuti iz letnih v zimske pnevmatike. Pnevmatike? Ta nujni strošek vsakega lastnika avtomobila. Gorenjci smo tako kot večina Evropejcev podlegli cenami, in čeprav imamo v svoji neposredni bližini enega od največjih in najboljših proizvajalcev pnevmatik na svetu, vse bolj pogosto kupujemo nizkocenovne izdelke, katerih izvor je nekje na Daljnem vzhodu. Kriza je stisnila denarnice in prodajalci so si ustvarili ogromno konkurenco.

Kje je ostala skrb za varnost?

Stari avtomobilistični »gorenjski« pregovor pravi, da na »bremzah« in gumah ne gre »šparat«! Tako bi moralo biti tudi zdaj, ko se varčuje na vseh področjih. Pa vendar ni vse tako. V pogovoru s prodajalci pnevmatik vedno večkrat naletim na temo, ki govori, da se je z močnim zmanjšanjem službenih naročilnic za službene avtomobile temu primerno zmanjšala tudi želja po kvalitetnih pnevmatikah. To pomeni, da je službenih vozil vse manj in tudi tista, ki so, se vozijo na nizkocenovnih izdelkih. Smo prišli tako daleč? Da. Ravno tako daleč smo prišli, ko gre za nakup gum za lastno vozilo. Tudi policisti na primer imajo na svojih službenih avtih take pnevmatike, ki so na obveznih javnih razpisih dobile zeleno luč za nakup zgolj zaradi nizke, najnižje cene. Ob tem se poraja vprašanje, ali so take pnevmatike res toliko slabše? Pa smo tam. Postali, morali smo postati taki, da prikimamo trditvi, da so »čist dobre«. Saj se ne vozim veliko, jih pa bolj pogosto menjam, ker so tako ali tako cenejše, guma je guma, prej smo predrago plačevali blagovne znamke, ki so svoje izdelke tako ali drugače proizvajali nekje na vzhodu. Torej: krivi smo sami in prilagodili smo se ponudbi. Mar ni pri hrani podobno? In pri vsem drugem … Naslovi ponudb, ki so postale stalnica: Pnevmatike res poceni. Zagotovo najcenejše gume. Najcenejša pnevmatika. Poceni gume … Vsi ti naslovi pomenijo, da smo izgubili čut za lastno varnost.

Zakaj je dobro imeti, dobro pnevmatiko?

Odgovor ni težak. V prvi vrsti zaradi varnosti in potem sledijo še številni drugi odgovori. Če se v teh časih požvižgamo na varnost, je to odsev trenutnega položaja v državi. Se mar po naših cestah vozi vse več starih avtomobilov, na katere se ne splača montirati dobrih gum? Ne bom kupoval dobrih, ker bom avto tako ali tako kmalu prodal … in bom za novega kupil res dobre. Bom mar vozil dražje gume, kot pa je vreden moj avto? Za tako malo količino prevoženih kilometrov je vsaka guma dobra … Izgovorov je še več. Nastanejo pa vemo zakaj, zgolj zaradi krize v denarnicah.

Zima se poslavlja in petnajsti marec je že ta teden. Torej, dan, ko lahko svoje zimske pnevmatike zamenjate z letnimi. Pa boste to storili? Zadnja leta to naredi vse manj voznikov. Zimske gume naj bi bile dobre tudi za poleti. To nikakor ne drži povsem oziroma sploh ne drži. Če že zaradi drugega ne pa zato, ker jih boste v letnem času (zaradi sestave gum) toliko bolj obrabili, da ne bodo svoje funkcije opravljale spet, ko bo prišla zima. Zimske gume niso celoletne gume. Posvetujte se z vulkanizerji, ki vam bodo sicer med drugim zaradi »olajševalnih« okoliščin rekli, da je sem in tja kaka guma, ki ima oznako za zimsko, dobra tudi poleti. Mogoče bodo podali delni popravek, da to drži le v primeru, da skozi pomlad in poletje res ne naredite veliko kilometrov. Zimska guma je v letnem času potrata goriva in vozne lastnosti so veliko slabše, kot pa jih ponujajo letne pnevmatike …

Nasvet, ki ga je treba upoštevati, če si želimo dobro, če si želimo varnejšo in boljšo vožnjo, če želimo tudi dobro svojemu vozilu, je: preobujte svoj avto iz zimskih v letne pnevmatike. Dolgoročno se splača. Razlika v ceni med dobrimi in manj dobrimi ali (po raznih testih) slabimi gumami je manjša, kot pa je škoda na vaši varnosti in avtomobilu, ki zaradi njih nastane.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 31. januar 2021 / 14:17

Janez Krizostom Pollini proti spolnim boleznim

Pavlu Feliksu Polliniju iz Radovljice se je 27. januarja 1712 rodil Janez Krizostom Pollini, ki je zaslovel kot zdravnik, ki je domnevno imel skrivno sredstvo proti spolnim boleznim. Okoli leta 173...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 28. april 2013 / 07:00

Tilia lani z rekordnim dobičkom

Zavarovalnica Tilia je lani okrepila tržni delež na slovenskem zavarovalnem trgu in ustvarila 3,54 milijona evrov dobička ali dobro polovico več kot leto prej.

Splošno / nedelja, 28. april 2013 / 07:00

Moški padel

Gorje - V torek popoldne se je pri padcu v Podhomu (Gorje) poškodoval moški. Posredovali so reševalci medicinske pomoči Bled in gorsko reševalna služba Radovljica, ki so ponesreč...

Splošno / nedelja, 28. april 2013 / 07:00

Gorenjski kegljaški veterani osvajali tudi odličja

Škofja Loka - Med 19. in 21. aprilom je na kegljišču Golovec v Celju potekalo državno prvenstvo veteranov v kegljanju. Na njem je v petih skupinah nastopilo več kot dvesto tekmov...

Zanimivosti / nedelja, 28. april 2013 / 07:00

Barvanje šolskih zidov za Guinnessov rekord

Jesenice - Osnovna šola Toneta Čufarja Jesenice se je pridružila akciji barvanja šolskih zidov za Guinnessov rekord, ki bo potekala 18. maja na desetih šolah po Sloveniji. K sode...

GG Plus / nedelja, 28. april 2013 / 07:00

Joža Čop (1893-1975)

Letos mineva 120 let od rojstva enega najbolj markantnih Gorenjcev vseh časov. Joža Čop je bilo njegovo ime, tak je tudi naslov knjige, ki jo je njemu na čast v samozaložbi izdala učiteljica Irma...