Glavni "sekači" ujme in lubadar

Na blejskem gozdnogospodarskem območju ob pripravi načrtov za prihodnjih deset let z grenkim priokusom ugotavljajo, da jim gospodarjenje z gozdovi krojijo ujme in lubadar.

Bled – V Sloveniji v teh dneh potekajo javne razgrnitve območnih gozdno gospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov, ki so jih za obdobje 2011–2020 pripravile strokovne službe zavoda za gozdove. Na blejskem območju bo razgrnitev gozdno gospodarskega načrta ter načrtov za Gorenjsko in Triglavsko lovsko upravljavsko območje trajala do 23. novembra, v ponedeljek, 21. novembra, ob 10. uri pa bo na sedežu zavoda na Bledu tudi javna obravnava. Lastniki zemljišč, lovci in drugi zainteresirani bodo pripombe na načrte lahko dali med javno razgrnitvijo, na javni obravnavi ali po elektronski in navadni pošti.

Lesna zaloga jim omogoča večji posek

Na blejskem območju z gozdnogospodarskim načrtom za obdobje 2011-2020 povečujejo možen letni povprečni posek drevja s 176 na 283 tisoč kubičnih metrov. Kot pojasnjuje Andrej Gartner, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje v območni enoti zavoda za gozdove, jim tolikšno povečanje omogočata površina gozdov, ki se je v zadnjih desetih letih predvsem na račun zaraščanja v težko dostopnih višje ležečih predelih povečala z 62 na 64 tisoč hektarjev, ter lesna zaloga, ki se je v gospodarskih gozdovih v desetih letih povečala s 311 na 361 kubičnih metrov na hektar. »V državnih gozdovih bodo načrt možnega poseka uresničili, v zasebnih gozdovih, kjer še vedno prevladuje drobna posest, je to malo verjetno, saj gozdarji nimamo možnosti, da bi ukrepali in lastnike spodbudili k poseku,« ugotavlja vodja območne enote Andrej Avsenek, ki je prepričan, da bi to še najlažje dosegli z ukrepi davčne politike. V minulih desetih letih so na območju letno posekali povprečno 167 tisoč »kubikov« drevja ali le devet tisoč kubičnih metrov manj, kot je bilo možno po načrtu. Da so s tem načrt poseka izpolnili kar 95-odstotno, so najbolj »zaslužne« ujme (veter, sneg, žled) in podlubniki. V državnih gozdovih so zaradi tega načrt presegli za dobro petino, v zasebnih so navkljub temu še vedno za petino zaostali za njim. Eden od razlogov za to je tudi odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami. Pet tisoč hektarjev gozdov je s cestami še vedno zaprtih, v njih bi bilo treba v prihodnjih desetih letih zgraditi 96 kilometrov cest, od tega prednostno 15 kilometrov. »Ob sedanjem načinu financiranja gradnje cest in neurejenem lastništvu, kjer lahko en sam lastnik zavre gradnjo, je zelo malo verjetno, da se bo načrt uresničil,« pravi Avsenek in dodaja, da tudi ni določeno, kdo naj ob gradnji ceste prevzame vlogo usklajevanja med lastniki. Lastniška sestava zasebne gozdne posesti, ki predstavlja štiri petine celotne površine gozdov, res ni ugodna. Povprečna zasebna posest se je v zadnjem desetletju predvsem na račun velikih lastnikov, kot so ljubljanska nadškofija in agrarne skupnosti, sicer nekoliko zvišala, na 3,7 hektarja, vendar je še vedno zelo razdrobljena, približno polovica lastnikov gozdov ima v lasti manj kot en hektar gozda.

Denacionalizacija še ni končana

Blejsko območje se v marsičem razlikuje od drugih v Sloveniji. Gospodarjenje z gozdovi jim krojijo naravne ujme in lubadar, ki se namnoži v prizadetih gozdovih. Posledica tega je velik delež sanitarne sečnje, ki je v minulih desetih letih predstavljal kar 55 odstotkov celotnega poseka. 28.700 hektarjev gozdov je v Triglavskem narodnem parku (TNP), od tega 7500 hektarjev v prvem in skoraj deset tisoč hektarjev v drugem varstvenem območju. V prvem območju so pretežno varovalni gozdovi, v drugem območju je po novem zakonu o TNP možno sonaravno gospodariti z gozdovi v skladu z gozdno gospodarskimi načrti. »Pri tem je nastal problem. Gozdarji smo prepričani, da sonaravno gospodarjenje vključuje tudi gradnjo novih gozdnih cest in vlak, v TNP-ju pa menijo drugače in so zakonodajalca zaprosili za obvezno razlago zakonske določbe,« pravi Andrej Avsenek in dodaja, da je za blejsko območje značilna tudi denacionalizacija, zaradi katere se je površina državnih gozdov že zmanjšala s 45 na 19 odstotkov, v postopku pa je še od pet do šest tisoč hektarjev gozdov. Ker vračanje poteka po delih, to otežuje načrtovanje in gospodarjenje.

Prednosti in slabosti strojne sečnje

Na blejskem območju se je med vsemi v Sloveniji najbolj uveljavila strojna sečnja, saj so v zadnjih desetih letih na ta način posekali kar 220 tisoč kubičnih metrov drevja. »Tovrstna sečnja je zelo učinkovita pri sanaciji gozdov, poškodovanih v ujmah, pri redni sečnji pa povzroča poškodbo tal in zaradi intenzivnosti sečnje zmanjšuje »stojnost« gozdov,« ugotavlja Andrej Avsenek in dodaja, da bo javna gozdarska služba za uporabo strojev pri redni sečnji morala sprejeti nekatere omejitve, a je problem, ker za vse ni podlage v gozdarskih predpisih. V okviru uvajanja novih tehnologij se pri spravilu drevja z žičnico vse bolj uveljavlja t. i. drevesna metoda, pri kateri celo drevo spustijo po žičnici do gozdne ceste, kjer ga oklestijo in razžagajo na debla. Gozdarji ugotavljajo, da so pri tem pogostejše poškodbe bližnjega drevja, ob gozdni cesti pa nastajajo večje količine sečnih ostankov. Med glavne probleme gospodarjenja z gozdovi uvrščajo tudi obnovo ogolelih površin, ki nastajajo v ujmah, ter potrebo po bolj aktivnem gospodarjenju z varovalnimi gozdovi, ki se vse bolj starajo. Če država ne bo zagotovila denarja za njihovo obnavljanje, se kaj lahko zgodi, da bodo izgubili varovalno, zaščitniško vlogo in ob vodnih ujmah postali preteča nevarnost, opozarjajo v zavodu za gozdove.