Vlada ukinja solidarnostni prispevek
Vlada je na seji prejšnji teden med drugim obravnavala tudi osnutek predloga novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov ter osnutek zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.
Ljubljana – Vlada se je med drugim odločila, da ukine obvezni solidarnosti prispevek, ki bi bremenil vse zaposlene in delodajalce, ne glede na njihov položaj ter prizadetost v poplavah. »Namesto tega bo vlada z dodatnim odstotkom obremenila tista podjetja, ki ustvarijo več, govorim o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga bomo opredelili v zakonu o obnovi,« je povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Stopnja davka se bo predvidoma za pet let zvišala za tri odstotne točke, torej z 19 na 22 odstotkov.
S tem interventnim zakonom vlada obravnava tudi izvedbo solidarnostne sobote. Ta ostaja prostovoljna, še vedno jo lahko podjetja ob soglasju z delavcem izvedejo, plačilo za ta dan pa bo šlo v proračun za odpravo posledic poplav, kot je bilo načrtovano. Delodajalci za ta dan davka in prispevkov na plače ne bodo plačali, ker bo njihov prispevek v obliki začasno povišanega davka od dohodka pravnih oseb.
Sicer pa novela predvideva tudi predplačila za obnovo stanovanj, kjer ni predvidena nadomestna ali nadomestitvena gradnja. Predplačilo bodo lastniki prejeli v višini dvajset odstotkov prijavljene škode v aplikaciji Ajda, če gre za škodo, ki presega šest tisoč evrov. Kot je pojasnila ministrica Alenka Bratušek, bo država za predplačila namenila do petdeset milijonov evrov, do prejšnjega tedna pa je gospodarstvu, občinam in posameznikom že pomagala s 340 milijoni evrov.
Z novelo nameravajo podaljšati tudi možnost krizne namestitve še za dodatnih 21 dni. Na novo ureja tudi pravico do nadomestila stroškov bivanja na drugem naslovu. Višina tega nadomestila bo odvisna od števila članov gospodinjstva, od 150 do 250 evrov mesečno, za največ leto dni in z možnostjo podaljšanja za eno leto. Novela ureja tudi obveznost države, da na svoje stroške zagotovi prevzem in končno obdelavo onesnaženih zemljin, ki so nastale kot posledica poplav ter plazov, in sicer najkasneje do 1. julija 2024.