Žižek v Frankfurtu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 28. oktober 2023 / 07:42

Za nastop Slovenije kot častne gostje 75. knjižnega velesejma v Frankfurtu si ne bi mogli želeti boljše »reklame«, kot je bil provokativni nastop filozofa Slavoja Žižka, ki je že v uvodnem nagovoru razburil nekatere poslušalce …

Provokativni filozof

Slavoj Žižek, slovenski filozof globalnega slovesa, je bil izbran za enega od prvih govornikov ob odprtju knjižnega velesejma v Frankfurtu. In je spet dokazal, da je mojster žlahtne provokacije in da obvlada medije, ki ga imajo tudi sami radi. V svojem govoru se je dotaknil dogajanja na Bližnjem vzhodu. Zatrdil je dvoje: da brez knjig ni rešitve za Gazo in da je Izrael, kot pravi tudi judovski zgodovinar in pisatelj Yuval Noah Harari, na poti k temu, da postane diktatura. Napičil je tudi slogan slovenskega nastopa v Frankfurtu, ki se glasi »Satovje besed«. »Brezpogojno, brez vsakega 'če' in 'ampak', obsojam napad Hamasa na Izraelce v bližini meje z Gazo. Izraelu priznavam pravico do tega, da se brani in eliminira grožnjo. Vseeno pa sem opazil nekaj nenavadnega. V trenutku, ko človek omeni, da je treba analizirati kompleksno ozadje situacije, je praviloma obtožen opravičevanja ali podpiranja Hamasovega terorizma. Se zavedamo, kako čudaška je ta prepoved analiziranja, dojemanja kompleksnosti? V kakšno družbo spada takšna prohibicija? In zdaj sledi moja prva provokacija: v družbo, ki je strukturirana kot satovje! Kateri idiot je to izbral za leitmotiv? Čebele so najbolj totalitarna družba, kar si jo lahko zamislite!« Izraelski odnos do Palestincev je strnil stavku: »Izrael jim ne dopušča nobenega upanja, ne ponuja jim vizije države, v kateri bi lahko imeli pozitivno vlogo.« Ob stavku je bilo slišati protestne klice iz občinstva. Žižek jih je zavrnil sarkastično: »Zdaj vidite, kaj v praksi pomeni vključevanje in upoštevanje različnosti.« (Vir: MMC RTV SLO)

Miroljubna predsednica

Frankfurtski knjižni sejem je odprla naša predsednica Nataša Pirc Musar, tudi ona je v nagovoru poudarila vlogo branja pri razvoju kritične misli. »V čast nam je, da je Slovenija letošnja država častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Ponosni smo, da je toliko naših avtorjev že našlo založnike v tujini, da so njihove knjige dodobra napolnile slovenski paviljon. Že teh nekaj deset avtorjev omogoča dober vpogled v širino ustvarjalnosti, ki bogati svetovno zakladnico literature.

Naj jih omenim le nekaj. Romani Draga Jančarja razkrivajo temne skrivnosti, pa tudi lepoto in ljubezen v težkih časih. Slavoj Žižek je morda najbolj prevajani slovenski avtor in superzvezdnik svetovne filozofije. Erica Johnson Debeljak piše v angleščini, a šteje Slovenijo za svojo pisateljsko domovino, kjer so njena dela priljubljene uspešnice. Alma Karlin je bila svetovna popotnica pred sto leti, ko ženske še niso potovale same, in je napisala številne romane v nemškem jeziku. Spoznate jo lahko tudi na razstavi v Haus am Dom. Koroška pisateljica Maja Haderlap s svojim slovensko-nemškim glasom odstira nepoznane in težke plati koroške zgodovine. Tržaški pisatelj Boris Pahor je doživel najhujše zlo 20. stoletja, pa je skozi svoje izjemno dolgo življenje, kljub deportaciji v koncentracijska taborišča, ostal zvest slovenski in z njo evropski identiteti. Pomembno sporočilo njegove Nekropole je, da nikoli ne moremo in ne smemo obsojati narodov, temveč zgolj diktature, ki so v svetu privedle do ponižanja in razžaljenja posameznikov in skupnosti.« Tudi predsednica se je navezala na dogajanje v kriznih žariščih po svetu. »Žalosti me, kako veliko je število spopadov po svetu. Vsaj 55. Nekateri trajajo že desetletja. Eden med njimi, v Gazi, živi z nami tudi tu, v Frankfurtu. Pokol, ki ga je izvršila teroristična organizacija Hamas … Ob njem sem zgrožena in ne izpustim priložnosti, da ga ne obsodim. Vendar želim biti ob tem jasna še glede nečesa. To, kar vidimo v Gazi, je tudi napad na človekovo dostojanstvo. Scenarij, ki se napoveduje in deloma tudi že uresničuje, me skrbi. Število žrtev, ki so davek brezumju nasilja, raste. Tudi otroci so med njimi. To je nesprejemljivo. Pozivam k zaustavitvi nasilja in spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic …« (Vir: Urad PR)

Pa še Margaret Atwood

Po videopovezavi se je v sejemsko debato vključila tudi kanadska pisateljica Margaret Atwood, avtorica slovite Dekline zgodbe: »Branje na višji ravni je ključ za preživetje demokracij. Branje nas uči, kako razmišljati in kako sprejemati najboljše odločitve, ki temeljijo na našem razmišljanju. Branje nam pomaga razumeti, da obstaja veliko vrst ljudi in veliko različnih osebnosti. Tako lahko razumemo, zakaj ljudje, mi sami in politiki ravnajo in verjamejo, tako kot ravnajo in verjamejo. Demokracija potrebuje ozaveščene državljane, ki so pripravljeni prispevati k skupnosti.« In tu ni kaj dodati.