Valvasor v koroškem arhivu

Knjižni faksimile Valvasorjeve knjige Topographia Archiducatus Carinthiae so podarili tudi celovški Univerzi Alpe-Jadran in koroškemu deželnemu glavarju dr. Petru Kaiserju.

Celovec – »Janez Vajkard Valvasor, človek z mnogoterimi znanji, je v svojih delih pisal o Kranjski in Koroški in ju tako že takrat na neki način tudi povezal. Za čas, v katerem je živel, je bil nekaj posebnega. O nadvojvodini Koroški je tudi zapisal, da ne sodi v neki kot, ampak si zasluži več sonca,« je misel akademika in podpredsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jožeta Krašovca o slovitem slovenskem polihistorju, »homu Universalisu« Janezu Vajkardu Valvasorju, ki jo je izrekel v sredo v Koroškem deželnem arhivu v Celovcu. Tu so arhivu, Celovški Univerzi Alpe-Jadran in glavarju dežele Koroške dr. Petru Kaiserju izročili faksimile Valvasorjevega dela Topographia Archiducatus Carinthiae, ki je izšla leta 1688 in je popoln opis slavne dežele Nadvojvodine Koroške. Deželnemu arhivu v Celovcu pa so podarili tudi faksimilirano zbirko Iconotheca Valvasoriana. Valvasor bo tako še bolj domač na Koroškem. V Celov­cu se namreč po njem imenuje že ena od ulic.

Na slovesnosti so o pomenu Valvasorja za Slovenijo in Koroško, o človeku, ki je bil že takrat evropsko razmišljajoč, ter tovrstnem sosedskem sodelovanju govorili direk­tor Koroškega deželnega arhiva dr. Wilhelm Wadl, slovenski veleposlanik na Dunaju, po poklicu tudi zgodovinar, ki je nekaj časa študiral v Celovcu, dr. Andrej Rahten, dr. Jože Krašovec, koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser, slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in predstavnik celovške Univerze dr. Werner Drobesch. Za odmeven celovški čezmejni dogodek so najzaslužnejši Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Koroški deželni arhiv in Mohorjeva družba iz Celovca.