Odpor do šole naj zamenja veselje do učenja

Za boljšo šolo (81)

Ideal slovenske šole prihodnosti naj bi bil poln in harmoničen razvoj čisto vsakega otroka, pravi Janez Svetina v svoji knjigi Slovenska šola za novo tisočletje. Glavne naloge uspešne vzgoje in šole po Svetini so navedene spodaj.

V šoli je treba razvijati in kultivirati telesne sposobnosti in vitalne plati otrok, to je njihovo motivacijo, težnje, želje, čustvene in nagonske reakcije, ter dosegati ubranost njihovih teženj in čustev. Nadalje je treba razvijati in kultivirati umske plati otrok, ki bi moralo poleg vzgoje mišljenja vključevati tudi estetsko in etično vzgojo in splošno čustveno vzgojo oziroma vzgojo k srčni kulturi. Naloga šole sta tudi socialna in psihološka vzgoja, to je navajanje otrok in mladih na zdrave odnose s soljudmi, na uglajeno in olikano komuniciranje, na spoznavanje in razumevanje drugih, na harmonične medčloveške odnose pa tudi na spoznavanje in razumevanje samega sebe in iskanje pravega notranjega ravnotežja in duševnega zdravja ter zadovoljstva. V šolo sodi tudi duhovna vzgoja – pri tem ni mišljena religiozna vzgoja – pač pa razvijanje in kultiviranje najglobljih in najvišjih stvari v človeku, ki mu pomagajo odkriti resnico o sebi, svojo pravo identiteto, svoj lastni pravi notranji jaz in najti harmonijo v sebi in s svetom.

Temeljni cilj in ideal šole je torej iskanje ubranosti in harmonije človeka s samim seboj, s soljudmi in z naravo. Šele na tej osnovi se šola lahko loti svoje druge pomembne naloge, to je prenašanja človeškega in narodnega kulturnega izročila in bogatenje mladih z vsem najboljšim, kar je človeštvo doslej razvilo. K temu prenašanju izročila sodi tudi posredovanje znanja, kar imamo ljudje velikokrat za glavno poslanstvo šole. S tem, da pod znanjem ne razumemo zgolj tehničnih in uporabnih znanj in veščin, pač pa bo otroke prihodnosti v obilici informacij treba naučiti predvsem iskanja poti, kako razreševati probleme in vprašanja, ki jih pred nas vsak dan postavlja življenje.

Znanja se vsak dan menjajo, zato bi morala šola mlade na vseh ravneh izobraževanja učiti predvsem to, kako reševati probleme in katere veščine in spretnosti je treba pridobiti za stalno pridobivanje znanja. V prihodnost usmerjena šola naj pri otrocih razvija stališča in navade, da bodo stalno težili k pridobivanju in iskanju novega znanja.

S tem ko danes otroke silimo k učenju, v resnici dušimo njihovo veselje do učenja in spoznavanja tisočerih skrivnosti sveta in človeka, poudarja Janez Svetina. Zelo pomembna naloga prihodnje slovenske šole je torej vzbujati v mladih veselje do učenja in zanimanje za učenje in študij, saj se bodo morale sedanje generacije vseživljenjsko izobraževati. Ta zasuk od odpora do učenja k veselju do pridobivanja novega znanja je nujno potreben, ker predstavlja neko psihološko osnovo za permanentno izobraževanje in samovzgojo, ki bodo ljudje v prihodnosti nujno potrebovali.

Ker so v naši sedanji osnovnošolski zakonodaji zapisani skorajda enaki izobraževalni cilji, npr. da mora šola vsem otrokom zagotavljati kakovostno splošno izobrazbo in spodbujati skladen telesni, spoznavni, čustveni, moralni, duhovni in socialni razvoj, se moramo ob uvajanju sprememb resno vprašati, zakaj naši otroci v veliki večini tako neradi hodijo v šolo. Odgovor na to težko vprašanje bomo še naprej iskali v Svetinovi knjigi Slovenska šola za novo tisočletje.