Narodna noša je kostum

Besedilo: Ana Jagodic Dolžan
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. oktober 2023 / 10:07

Pogovorni večer v Tomaževi kajži je odstrl tančice, ki zakrivajo podobo oblačenja, kakršna je bila v preteklosti značilna za slovensko podeželje, predvsem v 19. stoletju, v katerem se je začel tudi razvoj narodne noše.

Moški so do sredine 19. stoletja nosili podkolenske hlače, srajco, telovnik, suknjič, na glavi klobuk, noge so bile v nogavicah in bodisi v čevljih, škornjih ali coklah. Ženske so nosile krila z životki – ravno krojena krila, sešita z modrci, kakor so rekli životkom. Razlika med vsakdanjimi in prazničnimi oblačili je bila v materialih, izdelavi in okraševanju, je pojasnil etnolog dr. Bojan Knific, kustos v Tržiškem muzeju, gost oktobrskega pogovornega večera v Tomaževi kajži na Zgornji Beli, ki je bil posvečen oblačilni kulturi. Omenjena oblačila so bila značilna za večji del slovenskega podeželja. »Pokrajinskih noš ni bilo,« je Knific prekinil razmišljanje, ali so bili Gorenjci oblečeni drugače kot na primer Dolenjci ali Štajerci. Kot je pojasnil, gre za alpski oblačilni tip, res pa je, da lahko govorimo še o panonskem, ki je zaznamoval oblačenje v Beli krajini, na vzhodnem Štajerskem in v Prekmurju, ter o mediteranskem tipu, ki je bil značilen za Istro in nekaj vasi v okolici Trsta.

Po sredini 19. stoletja so se tudi na Slovenskem začeli kazati vplivi srednjeevropske mode. »Do naših krojačev in šivilj so prihajale modne revije, najprej seveda v mesta, kmalu pa tudi na podeželje.« Za novosti so bile po besedah raziskovalca oblačilne kulture dovzetne predvsem mlajše generacije. Oblačenje kmečkega prebivalstva se je spreminjalo zaradi gospodarskega razvoja, vse bolj se je približevalo meščanom, kar je skupaj z narodnim prebujanjem vodilo v razvoj narodne noše. »Narodna noša je preobleka – kostum za posebne priložnosti; z njo izražamo pripadnost. Meščani so namreč sredi 19. stoletja spoznali, da lahko z obleko pokažejo, da so Slovenci. Oblekli so se v oblačila, ki so izhajala iz kmečkega okolja, a so jih prilagodili svojemu družbenemu položaju. Ker so bili vajeni mehkih, ne pa grobih materialov, so oblačila prilagodili, spreminjali so kroje in barve,« je pojasnil Knific. Spomnil je, da se je narodnoprebudniški duh navezoval zlasti na gorenjski prostor, zato je ta odločilno vplival na podobo narodne noše, ki se je razvijala še v 20. stoletju.

V pogovoru sta se Ivka Sodnik in njen gost ozrla tudi h kostumom folklornih skupin in narodnozabavnih ansamblov ter skupaj z gostiteljem Tomažem Rehbergerjem in obiskovalci nanizala še nekaj drugih zanimivosti iz zgodovine oblačenja – da so se moški prej navadili nositi spodnje perilo kot ženske, večinoma proti koncu 19. stoletja, kar je bila tudi posledica zahteve, da imajo vojaki spodnje hlače; da so bili otroci oblečeni podobno kot odrasli, vendar v kmečkem okolju običajno bosi ...