Izginjanje, 2. del

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / nedelja, 22. oktober 2023 / 08:43

V filmu so predstavili, da so jim leta 1972 ob omenjenih shodih proti Slovencem in slovenstvu na kmetiji zadavili konja. Le zato, ker so bili preveč zavedni Slovenci. Slovenščina kot jezik bo obstala, vsaj kot gospodarski jezik, ostale bodo pesmi, plesi, vedno manj pa je spontanega govorjenja v vsakodnevnih potrebah, na ulici, v trgovini, med prijatelji. Režiserka filma pripoveduje: »Kaj mi pomaga znanje slovenščine, če je vedno manj ljudi, s katerimi lahko govorim slovensko.« Stari starši običajno še govorijo slovensko, ko teh ni več, tudi slovenščina izginja. Meni je vedno nerazumljivo, kako je možno, da v 21. stoletju neka država tako zavestno zatira manjšino, saj vendar danes vsi govorimo o bogastvu multikulturnosti, večjezičnosti, danes je cel svet globalna vas. Včasih se vprašam, zakaj so Avstrijci takšni? Ali jih nikoli nobena evropska institucija ne opozori, da so nedemokratični, nasilni, da ne upoštevajo in ne izvajajo določil ustave. Ko so snemali film, so se morali umakniti z glavnega trga v bolj stransko ulico. Habsburška monarhija je bila velika večnacionalna država, največja je bila v 16. stoletju, potem pa se je njihov obseg vedno manjšal. V 19. stoletju se je imenovala Avstrija in 1867. leta je morala skleniti dogovor z Madžari, ki jih je prej vztrajno zatirala. Avstro-Ogrska je imela več kot deset narodnosti, privilegirani so bili Nemci in Madžari. Po prvi vojni je iz velikega imperija nastala majhna Republika Avstrija, kjer se niti ni vedelo in se niti danes ne ve, kdo je pravzaprav Avstrijec? Je to Nemec? Dolgo je veljalo, da je vsak tretji Dunajčan Čeh? Ali ima Avstrijec svoje korenine med Poljaki, Italijani, Hrvati, Slovenci? Vsekakor imajo Avstrijci vsaj dvojna merila glede manjšinskih pravic. Na Južnem Tirolskem v Italiji živi avstrijska manjšina. Imajo vse pravice kot Italijani in kot Avstrijci. Zakaj nekaj podobnega ne more veljati za Slovence? Ali o tem odloča materialni položaj manjšine – Slovenci so bili večinoma kmetje. Jih moti njihova uspešnost, trdoživost, povezanost, njihove pesmi, jezik, kultura? Ali obstaja rešitev? V filmu so ustvarjalci rekli takole: »Šola ima velikanski pomen. Dvojezično šolanje bi moralo trajati do 18. leta na vseh šolah, ne le na treh v celotni Koroški, morda vsaj kot izbirni predmet, krožek. Drugo je javna raba slovenščine. Če smo na dvojezičnem območju, bi morali vsi uradi, dopisi, krajevne table, imeti dvojezično noto. Če želiš na Koroškem na javni prireditvi govoriti slovensko, moraš biti zelo trmast ali malo nor. Upam, da bo duh globalizacije prinesel večkulturnost tudi na Koroško, kjer bo slovenščina vedno imela svoj prostor ne le v duhu zgodovine, ampak med ljudmi tukaj, sedaj in vedno.