Kokaljeva družina: gospodar Andrej in žena Sonja, njunih pet otrok (od leve proti desni) Žiga, Eva, Andraž, Matic in Lea ter Andrejeva starša – mama Veronika in ata Franci / Foto: Cveto Zaplotnik

V petih letih s štirideset na sto pet goved

Na kmetiji Jurjuc v Zgornji Luši obdelujejo petdeset hektarjev kmetijskih zemljišč in redijo sto pet goved. Okrog petsto litrov mleka na mesec že predelajo v mlečne izdelke, v prihodnje pa želijo to količino še povečati. Letošnja novost v njihovi ponudbi je domači sladoled.

Andrej je postal gospodar na kmetiji pred osmimi leti, takrat je bil kot mladi prevzemnik kmetije deležen tudi finančne podpore. Za gradnjo novega hleva za krave molznice so uspešno kandidirali na razpisu za evropska sredstva.

Zgornja Luša – Kmetija Jurjuc v Zgornjih Lušah, na kateri gospodari družina Kokalj, je bila že nekdaj tipična govedorejska kmetija, na kateri so redili tako krave kot bike. Tudi sedanji gospodar Andrej skupaj z ženo Sonjo nadaljuje rejsko tradicijo, a v večjem obsegu in v bolj sodobni obliki. Na kmetiji obdelujejo 50 hektarjev kmetijskih zemljišč in gospodarijo s 15 hektarji gozda. Le osem hektarjev kmetijskih zemljišč je njihovih, lastnih, vsa ostala imajo v najemu. Prevladujejo travniki, vseh je 44,5 hektarja, preostalo so njive, na katerih pridelujejo koruzo za siliranje. Glavna dejavnost je govedoreja. V zadnjih petih letih so čredo povečali s 40 na 105 goved, od tega je 38 krav molznic, preostalo so pitanci, telice za obnovo črede in telički. Na leto namolzejo okoli 250 tisoč litrov mleka, od tega ga delček, približno petsto litrov na mesec, v okviru dopolnilne dejavnosti predelajo v mlečne izdelke.

En starejši in dva novejša hleva

Na kmetiji imajo tri hleve: poleg starejšega hleva, ki so ga zgradili leta 1996, so pred šestimi leti zgradili nov lesen hlev za pitance in leto kasneje še hlev na kompost za krave molznice.

V starejšem hlevu je prostora za 40 goved, v njem imajo teličke in telice za obnovo črede, tja pa po presušitvi preselijo tudi krave, ki tam tudi telijo.

Novi hlev na kompost za krave molznice lahko sprejme največ 45 krav, trenutno jih je nekaj manj. Krave so v prosti reji, namesto v ležalnih boksih počivajo na žagovini, ki jo dvakrat dnevno prezračijo. Na krmilnem hodniku so rešetke, v tem delu imajo gnojevko. Hlev je odprt, ima nekaj protivetrnih mrež in je dobro zračen. Molža poteka v molzišču tandem s petimi molznimi enotami.

Hlev za pitance je zasnovan kot hlev na tlačeni oziroma drseči globoki nastilj. V njem so štirje boksi, v vsakem je prostora za približno šest goved, torej skupno za okrog 24 goved. Tja iz starejšega hleva preselijo približno pet mesecev stare teličke, ki ostanejo v njem do starosti dveh let.

Pred petimi leti izdelali prvi jogurt

V novem hlevu za krave molznice so uredili tudi prostor za predelavo mleka v mlečne izdelke. V okviru dopolnilne dejavnosti so pred petimi leti na kmetiji izdelali prvi jogurt, zdaj je njihova ponudba že veliko bolj raznolika. Iz polnomastnega mleka izdelujejo različne probiotične jogurte, jogurt na grški način, polnomastno skuto in sir za žar, letošnja novost v njihovi ponudbi je domači sladoled v osmih okusih, s katerim so postregli tudi obiskovalcem prireditve Cvetje v jeseni na Mlaki, na Dnevu oglarjev na Starem vrhu in na Festivalu sladoleda v Škofji Loki. Lani so za dva jogurta prejeli na festivalu Dobrote slovenskih kmetij zlati priznanji, vključili so se tudi v shemo Izbrana kakovost Slovenija. Večino izdelkov prodajo doma na kmetiji, nekaj jih prodajo okoliškim gostilnam in v zadružno trgovino na Češnjici, radi bi prišli tudi na loško tržnico … Na kmetiji želijo v prihodnje še več mleka doma predelati v mlečne izdelke, a kot ugotavljata Sonja in Andrej, tega ne bo tako preprosto doseči. Trg z mlečnimi izdelki s kmetij je namreč že precej zasičen. Potrošnikov, ki so pripravljeni za kakovostne izdelke več plačati in si to lahko privoščijo, pa tudi ni veliko, večina namreč še vedno kupuje cenejše izdelke v trgovskih centrih.

Kmetija Jurjuc je družinska kmetija, na njej živi in kmetuje številna, devetčlanska družina Kokalj – gospodar Andrej in žena Sonja, pet njunih otrok, starih od pet do devetnajst let, ter Andrejeva starša. Na kmetiji je vedno dovolj dela, tako kaže tudi za naprej, saj se želijo še razvijati. »Povečati moramo predelavo mleka in prodajo mlečnih izdelkov, nabaviti sejalnico za travo, urediti okolico hiše …« naštevata Sonja in Andrej.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / nedelja, 19. oktober 2014 / 19:37

Na volišča manj kot tretjina volivcev

Drugi krog volitev za župana je tudi v petih gorenjskih občinah. Volišče v Bitnjah nekaj časa zaprto zaradi prometne nesreče.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / sobota, 14. september 2019 / 11:54

Pogovorni večer z Meri Bozovičar

Škofja Loka – Muzejsko društvo Škofja Loka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, 18. septembra, ob 19. uri v Miheličevi galeriji v Kašči. Gostja večera bo Meri Bozovičar, avtorica nedavno izdane...

Razvedrilo / sobota, 14. september 2019 / 11:53

Rekvijem za klavir

Francoski fotograf Romain Thiery se v okviru festivala Pianopolis, ki se danes začenja v kranjskem Stolpu Škrlovec, predstavlja s fotografsko razstavo Rekviem za klavirje. Fotografije klavirjev v zapu...

GG Plus / sobota, 14. september 2019 / 11:52

S šolo ni nihče povsem zadovoljen

Kakšno šolo želijo starši, je bil naslov pogovornega večera v Preddvoru, gosta pa dva predstavnika sveta staršev in ena učiteljica. Dvorano, kjer bi pričakovali večino staršev šolskih otrok, so napoln...

Slovenija / sobota, 14. september 2019 / 11:51

Avstrijci drugič odlikovali Lovra Sodjo

Pretekli teden je avstrijska veleposlanica v Sloveniji mag. Sigrid Berka v imenu predsednika Republike Avstrije Aleksandra Van del Bellna z visokim avstrijskim odlikovanjem zlatim častnim znakom za...

Slovenija / sobota, 14. september 2019 / 11:50

Meje proti revnim

Vloga meja se spreminja. V komunističnih državah so meje preprečevale državljanom izhod iz države. Danes pa imajo v državah bogatega Zahoda meje predvsem to funkcijo, da onemogočajo vstop revnih pribe...