Izginjanje, 1. del

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 16. oktober 2023 / 09:54

Gledala sem dokumentarni avstrijsko-slovenski film z naslovom Izginjanje. Govori o izginjanju koroških Slovencev. Ta tema me vedno pritegne, ker nekoliko poznam deželo in njihove ljudi, navade, težave, posebnosti. Naslov filma pove vse, koroški Slovenci izginjajo. Leta 1920 jih je bilo ob popisu 65.000, leta 2020 jih je bilo še 13.000. Če se bo tak trend nadaljeval, lahko hitro izračunamo, kdaj jih ne bo več. Biti Slovenec na Koroškem ni lahko, čeprav je tam zibelka Karantanije, torej začetek vseh Slovencev. Od 19. stoletja naprej pospešeno izginjajo, še posebej pa od plebiscita dalje (10. oktobra 1920). Ljudje so izbirali med republiko in kraljevino, med bolj in manj razvito državo, o lažjem preživetju. Eden od sloganov tedaj je bil »Celovec in Beljak zaprt, gvišna gospodarska smrt«. Številni Slovenci so glasovali za Avstrijo, saj so jim obljubljali vse pravice manjšine. Nacizem je prinesel še hujši pritisk. Med vojno so večino Slovencev deportirali v taborišča in avstrijska oblast si je želela, da se nikdar več ne bi vrnili nazaj. Nacistični teror je mnoge usmeril v partizansko gibanje in težavnost njihovega položaja se je poglobila. Ustava jim zagotavlja vse pravice, ki jih nikoli niso izvedli, niti dočakali. Te pravice so dvojezični krajevni napisi, dvojezično šolanje, kulturne ustanove, časopisi, društva, uradi. Leta 1972 so dočakali nemški vandalizem brez primera, shode proti slovenstvu. Nihče ni bil nikoli obsojen za takšna dejanja. Sodelujem s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, stike imamo s slovensko gimnazijo, skupaj smo hodili na Triglav. Rož, Podjuna in Zilja imajo zelo različna narečja. Ti ljudje se v narečju med seboj ne razumejo. Vrtci in osnovne šole so (do 10. leta starosti) dvojezične. Njihova srednja šola traja osem let in na Koroškem so tri srednje šole, kjer pouk poteka dvojezično – Zvezna in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Trgovska akademija, ki je prav tako v Celovcu, ter Gospodinjska šola v Šentjakobu. Tri dvojezične šole za celotno Koroško so malo. Otrok mora biti od 10. leta naprej v internatu, ker je vsakodnevna vožnja do omenjenih šol predaleč. Jaz si ne predstavljam, da bi morala dati otroka pri 10. letih v internat, na Koroškem je še vedno tako. Pri 18. letih mladenič zna toliko knjižne slovenščine, da mu je v prostem času govoriti slovensko »kull«, brez znanja knjižne slovenščine pa se Rožanci, Podjunčani ali Ziljani med seboj ne razumejo. To smo doživeli v naših stikih z dijaki. Slovensko so govorili pri uri v razredu, že na hodniku so vsi govorili nemško, nihče ne govori slovensko na avtobusu ali v mestu. Tržaški Slovenci so slovensko govorili ves čas in povsod. (se nadaljuje)