Ovitek knjige, oblikovala Branka Smodiš

Kolimske zgodbe

Varlam Šalamov, Kolimske zgodbe, Modrijan, Ljubljana, 2011, 776 strani, 54,70 evra, www.modrijan.si

Kolimske zgodbe Varlama Šalamova so gotovo ena najbolj pretresljivih knjig, kar sem jih bral. Mogoče tudi zato, ker sem jih prebiral med božično-novoletnimi prazniki. V času torej, ki je že po svoji naravi miroljuben, v znamenju novega rojstva in življenja, prežet z vero, človeško topel, družinski, zasebni, prazničen, tudi nekoliko veseljaški, zaznamovan z obiljem hrane in pijače in drugih zemeljskih darov … Tam na daljnem ruskem vzhodu, ob sibirski reki Kolimi, pa je bilo v času taboriščnega sistema Dalstroj (1932-56) ravno obratno: polarno hladno ali poletno vlažno in komarno, kolektivistično in teroristično, večno lačno, nečloveško, v znamenju trpljenja in umiranja, svet brez Boga … Pred leti sem neko zimo prebiral tudi Solženicinov Arhipelag Gulag. Tudi ta »dokumentarni roman« je strašna knjiga. A »pošastni realizem« Kolimskih zgodb je strašnejši. V spremni besedi preberemo, da je Solženicin taborišču »pripisoval tudi moralno očiščujočo vlogo, v svoja dela je vnašal didaktizem in kvazitolstojevsko ideologijo, s čimer se Šalamov ni strinjal, saj je imel taborišče za zgolj negativno izkušnjo, pogubno za slehernega človeka, bodisi žrtev bodisi rablja«. Ne nazadnje je razlika med obema avtorjema tudi v tem, da je Solženicin romanopisec, Šalamov najprej pesnik, sicer pa avtor kratke proze, kakršna je v tej knjigi, zbirki 145 zgodb; v slovenski izdaji so razvrščene v tri dele: Kolimske zgodbe, Levi breg in Umetnik lopate. Prevedla sta jih Lijana Dejak in Drago Bajt, slednji je tudi avtor izvrstne spremne besede.

 

 

»To so krute in surove zgodbe o življenju v gulagu na severovzhodnem robu Azije, ob reki Kolimi in njenih pritokih. Njihov jezik je grobi jezik zekov, kaznjencev v gulagu, ki so razvili poseben zaporniški žargon: etapa, šrapnelska kaša, urka, point, liternik, čunje, tranzitka, obsos, fenja, dohodjaga. Pripovedujejo o razčlovečenem človeku na robu življenja in smrti, 'niti ne onstran dobrega in zla, ampak zunaj vsega človeškega' (Ljubezen kapitana Tollyja); človek se ohranja le kot telo, ker le tako lahko preživi, pozabljajoč na vse zakone etike in morale, zatirajoč sleherni duhovni in miselni vzgib svoje zavesti. V takem okolju se človek bojuje zgolj za preživetje, pri čemer je nenavadno vztrajen: človek na Kolimi je bil 'telesno močnejši, vzdržljivejši od vseh živali …, ker je prisilil svoje duhovno počelo, da je uspešno služilo telesnemu' (Dež). Prisilno delo, pretepanje, neznosne razmere v taborišču, nevzdržno podnebje, pomanjkanje hrane in zdravil ga silijo v nenehno životarjenje in boj za obstanek; na pragu smrti se posveča običajnim opravilom vsakdanje higiene in prehranjevanja, vendar je sposoben opaziti tudi sočloveka, 'brata po oseminpetdesetem členu', ali droben dogodek v naravi, ki mu razsvetli življenje. Občuduje ruševje, 'najbolj poetično rusko drevo' (Ruševje); z nedoumljivostjo gleda sledove korakov v snegu (Po snegu); z žalostjo najde otroški risalni blok v smeteh (Otroške risbe); smili se mu psiček, ki ga ubijejo urke (Prost dan), in račka na zmrznjeni vodi, ki bo postala plen (Račka). Iz dneva v dan se prilagaja 'zakonu tajge' (Ivan Fjodorovič) v pokrajini brez rešitve; v pokrajini ob 'magistrali skoz Kolimo, zgrajeni le s samokolnico in krampom'; v pokrajini, posuti z gulagi, pred katerih vhodom piše: 'Delo je stvar časti, slave, srčnosti in junaštva'. Ni torej čudno, če v zgodbi Ob suhi menaži lahko preberemo: 'Berija je posnemal Hitlerja.' Poglavitno vprašanje v takih okoliščinah je: ostati človek ali ne. 'Videti taborišče je strašno, in noben človek na svetu ne bi smel poznati taborišč. Taboriščne izkušnje so v celoti negativne, do zadnje minute,' beremo v zgodbi Inženir Kiseljov. 'Jaz bi bil rad okleščenec, človeški okleščenec, razumete, brez rok, brez nog. Tedaj bi našel v sebi moči, da bi jim pljunil v ksiht za vse, kar počnejo z nami,' pravi Volodja Dobrovolcev v Nagrobnem nagovoru …« (D. Bajt)

 

Varlam Tihonovič Šalamov, Slovencem doslej malo znani ruski pesnik in pisatelj, se je rodil 18. junija 1907 v Vologdi, mestu v severnem delu evropske Rusije. Njegov oče je bil duhovnik; svoja starša je upodobil v zgodbi Križ. Šalamov je sam preživel dolgo vrsto let v Stalinovih zaporih in taboriščih, kar 16 let tudi v Dalstroju (1937-53, Magadan, Kolima). Umrl je 17. januarja 1982 v Moskvi, pokopan je na pokopališču Kuncevo. Ta mesec bo torej minilo ravno 30 let od njegove smrti. Lepo je, da so se v založbi Modrijan odločili za prevod in izdajo Kolimskih zgodb – to je najlepša počastitev tega imenitnega ruskega avtorja v slovenščini.

 

       

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 15. julij 2020 / 10:24

Storžič

Ljudje v okolici Kranja imamo Storžič pogosto za svojo orientacijsko točko – tam, kjer je Storžič, tam smo mi, tam je smer proti severu. Ima svojo markantno obliko, ki pa se v obliki stožca vidi z...

Objavljeno na isti dan


Bohinj / četrtek, 3. oktober 2013 / 13:27

Županu očitajo zlorabo položaja

Na seji bohinjskega občinskega sveta je bilo glasovanje o priznanju solastniškega deleža, ki naj bi ga zakonca Kramar pridobila z dosedanjimi vlaganji v lokal, prestavljeno na eno od prihodnjih sej.

Razvedrilo / četrtek, 3. oktober 2013 / 13:26

Da se otožna lica razvedrijo

Večer zimzelenih in filmskih melodij, glasbenih obletnic in dobrodelnosti. Lions klub Škofja Loka je organiziral tradicionalni dobrodelni koncert, kjer smo prisluhnili odličnim slovenskim glasbenikom,...

Rekreacija / četrtek, 3. oktober 2013 / 13:10

Pomagali so tudi navijači

Na Medvoškem teku se je minulo soboto zbralo blizu dvesto petdeset tekačev in tekačic, ki so se pomerili na atraktivni trasi v Medvodah in okolici, navdušeni nad prireditvijo pa so bili tudi številni...

Jezersko / četrtek, 3. oktober 2013 / 13:07

Za otroke ni nikoli meja

Na skupnem športnem dnevu so se v dolini Komatevre družili otroci dveh podružničnih šol, iz Kokre in z Obirskega na avstrijskem Koroškem.

Cerklje na Gorenjskem / četrtek, 3. oktober 2013 / 13:06

Gradnja krvavškega vodovoda se bo zamaknila

Cerklje – Občina Cerklje si kot nosilka projekta petih občin že šest let prizadeva pridobiti denar in zgraditi nov vodovod, a se nenehno zapleta. Zadnji od zapletov je pritožba na razpis za grad­nj...