Ovitek knjige, oblikovala Branka Smodiš

Kolimske zgodbe

Varlam Šalamov, Kolimske zgodbe, Modrijan, Ljubljana, 2011, 776 strani, 54,70 evra, www.modrijan.si

Kolimske zgodbe Varlama Šalamova so gotovo ena najbolj pretresljivih knjig, kar sem jih bral. Mogoče tudi zato, ker sem jih prebiral med božično-novoletnimi prazniki. V času torej, ki je že po svoji naravi miroljuben, v znamenju novega rojstva in življenja, prežet z vero, človeško topel, družinski, zasebni, prazničen, tudi nekoliko veseljaški, zaznamovan z obiljem hrane in pijače in drugih zemeljskih darov … Tam na daljnem ruskem vzhodu, ob sibirski reki Kolimi, pa je bilo v času taboriščnega sistema Dalstroj (1932-56) ravno obratno: polarno hladno ali poletno vlažno in komarno, kolektivistično in teroristično, večno lačno, nečloveško, v znamenju trpljenja in umiranja, svet brez Boga … Pred leti sem neko zimo prebiral tudi Solženicinov Arhipelag Gulag. Tudi ta »dokumentarni roman« je strašna knjiga. A »pošastni realizem« Kolimskih zgodb je strašnejši. V spremni besedi preberemo, da je Solženicin taborišču »pripisoval tudi moralno očiščujočo vlogo, v svoja dela je vnašal didaktizem in kvazitolstojevsko ideologijo, s čimer se Šalamov ni strinjal, saj je imel taborišče za zgolj negativno izkušnjo, pogubno za slehernega človeka, bodisi žrtev bodisi rablja«. Ne nazadnje je razlika med obema avtorjema tudi v tem, da je Solženicin romanopisec, Šalamov najprej pesnik, sicer pa avtor kratke proze, kakršna je v tej knjigi, zbirki 145 zgodb; v slovenski izdaji so razvrščene v tri dele: Kolimske zgodbe, Levi breg in Umetnik lopate. Prevedla sta jih Lijana Dejak in Drago Bajt, slednji je tudi avtor izvrstne spremne besede.

 

 

»To so krute in surove zgodbe o življenju v gulagu na severovzhodnem robu Azije, ob reki Kolimi in njenih pritokih. Njihov jezik je grobi jezik zekov, kaznjencev v gulagu, ki so razvili poseben zaporniški žargon: etapa, šrapnelska kaša, urka, point, liternik, čunje, tranzitka, obsos, fenja, dohodjaga. Pripovedujejo o razčlovečenem človeku na robu življenja in smrti, 'niti ne onstran dobrega in zla, ampak zunaj vsega človeškega' (Ljubezen kapitana Tollyja); človek se ohranja le kot telo, ker le tako lahko preživi, pozabljajoč na vse zakone etike in morale, zatirajoč sleherni duhovni in miselni vzgib svoje zavesti. V takem okolju se človek bojuje zgolj za preživetje, pri čemer je nenavadno vztrajen: človek na Kolimi je bil 'telesno močnejši, vzdržljivejši od vseh živali …, ker je prisilil svoje duhovno počelo, da je uspešno služilo telesnemu' (Dež). Prisilno delo, pretepanje, neznosne razmere v taborišču, nevzdržno podnebje, pomanjkanje hrane in zdravil ga silijo v nenehno životarjenje in boj za obstanek; na pragu smrti se posveča običajnim opravilom vsakdanje higiene in prehranjevanja, vendar je sposoben opaziti tudi sočloveka, 'brata po oseminpetdesetem členu', ali droben dogodek v naravi, ki mu razsvetli življenje. Občuduje ruševje, 'najbolj poetično rusko drevo' (Ruševje); z nedoumljivostjo gleda sledove korakov v snegu (Po snegu); z žalostjo najde otroški risalni blok v smeteh (Otroške risbe); smili se mu psiček, ki ga ubijejo urke (Prost dan), in račka na zmrznjeni vodi, ki bo postala plen (Račka). Iz dneva v dan se prilagaja 'zakonu tajge' (Ivan Fjodorovič) v pokrajini brez rešitve; v pokrajini ob 'magistrali skoz Kolimo, zgrajeni le s samokolnico in krampom'; v pokrajini, posuti z gulagi, pred katerih vhodom piše: 'Delo je stvar časti, slave, srčnosti in junaštva'. Ni torej čudno, če v zgodbi Ob suhi menaži lahko preberemo: 'Berija je posnemal Hitlerja.' Poglavitno vprašanje v takih okoliščinah je: ostati človek ali ne. 'Videti taborišče je strašno, in noben človek na svetu ne bi smel poznati taborišč. Taboriščne izkušnje so v celoti negativne, do zadnje minute,' beremo v zgodbi Inženir Kiseljov. 'Jaz bi bil rad okleščenec, človeški okleščenec, razumete, brez rok, brez nog. Tedaj bi našel v sebi moči, da bi jim pljunil v ksiht za vse, kar počnejo z nami,' pravi Volodja Dobrovolcev v Nagrobnem nagovoru …« (D. Bajt)

 

Varlam Tihonovič Šalamov, Slovencem doslej malo znani ruski pesnik in pisatelj, se je rodil 18. junija 1907 v Vologdi, mestu v severnem delu evropske Rusije. Njegov oče je bil duhovnik; svoja starša je upodobil v zgodbi Križ. Šalamov je sam preživel dolgo vrsto let v Stalinovih zaporih in taboriščih, kar 16 let tudi v Dalstroju (1937-53, Magadan, Kolima). Umrl je 17. januarja 1982 v Moskvi, pokopan je na pokopališču Kuncevo. Ta mesec bo torej minilo ravno 30 let od njegove smrti. Lepo je, da so se v založbi Modrijan odločili za prevod in izdajo Kolimskih zgodb – to je najlepša počastitev tega imenitnega ruskega avtorja v slovenščini.

 

       

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 17. oktober 2022 / 16:57

Samoopazovanje

Prejšnji teden smo spoznali, kako lahko vplivamo na čas reagiranja. Opisali smo tudi, kako in zakaj se ponavljajo neprijetni občutki. Kaj se zgodi, če od njih bežimo in se z njimi ne ukvarjamo? Če...

Objavljeno na isti dan


Kronika / petek, 30. oktober 2009 / 07:00

Kriminal

Oskubili bagra Voklo, Podnart - Neznani storilci so pred dnevi v Voklem z bagra Takeuchi odmontirali gosenice, spojko za spenjanje orodja in akumulato...

Kronika / petek, 30. oktober 2009 / 07:00

Nesreče

Stroj zgrabil delavca Mengeš - V ponedeljek popoldne se je v Mengšu pri delu na stroju za oblikovanje kamna smrtno ponesrečil 34-letni delavec. Kot so...

Zanimivosti / petek, 30. oktober 2009 / 07:00

Tehtali bodo največje pridelke

Cerklje - Danes ob 19. uri bo v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah potekala kulturno zabavna prireditev A prideš … na Naj pridelek 2009?, ki jo pripravljata Občina Cer...

Kultura / petek, 30. oktober 2009 / 07:00

Koncert s solisti Orkestra SNG Opera in balet Ljubljana

V operno-baletnih predstavah glasbeniki orkestra SNG Opera in balet Ljubljana niso prav pogosto v ospredju, zato so priložnosti, ko so prav oni glavni izvajalci še toliko bolj dragocene. In tokra...

Prosti čas / petek, 30. oktober 2009 / 07:00

Preveč golote in preklinjanja

Nekaj znanih Gorenjcev smo povprašali, ali spremljajo Kmetijo slavnih in kdo od slavnih kmetov bi si najbolj zaslužil zmago.