Višje obrestne mere, dražji tudi krediti
Svet Evropske centralne banke (ECB), ki bdi nad denarno politiko dvajsetih evrskih držav, je v prizadevanjih za znižanje inflacije na sprejemljiva dva odstotka septembra še desetič zapored zvišal ključne obrestne mere. Zviševanje se odraža pri bančnih posojilih, posojilih na trgu, hipotekah, obrestnih merah za bančne vloge in za druge naložbene instrumente – in kajpak tudi pri stanovanjskih kreditih.
V Zvezi potrošnikov Slovenije spremljajo bančne obrestne mere za stanovanjska posojila s pomočjo primerjalnika, ki ga posodabljajo trikrat na leto. Primerjalnik temelji na predpostavki, da potrošnik – komitent banke najame v banki 80 tisoč evrov stanovanjskega posojila za dobo dvajset let, ga zavaruje z zastavo nepremičnin, brez hipotekarnega življenjskega zavarovanja, koristi posojilo zadnji dan v mesecu, sklene premoženjsko zavarovanje premičnin in ni deležen od banke kakršnihkoli posebnih ugodnosti.
Primerjalnik, ki so ga v zvezi potrošnikov nazadnje posodobili v začetku tega meseca, kaže na to, da je zdaj bolj ugodno najeti posojilo s fiksno obrestno mero kot z variabilno. Efektivna obrestna mera (EOM), ki poleg obrestne mere vključuje stroške odobritve posojila, stroške vodenja posojila in morebitne druge stroške, se zdaj pri modelnem posojilu s fiksno obrestno mero giblje v bankah od 4,04 do 4,59 odstotka, pri posojilih z variabilno obrestno mero pa od 5,35 do 5,93 odstotka. Pri posojilih s fiksno obrestno mero so mesečni obroki končni in zneski znani vse do odplačila kredita, pri posojilih z variabilno obrestno mero pa je tveganje za osebne finance večje, saj se mesečni obrok spreminja odvisno od vrednosti euriborja. Šestmesečni euribor je recimo 1. oktobra 2021 bil še negativen –0,523 odstotka, lani na enak dan je znašal 1,858 odstotka, letos 1. oktobra pa že 4,136 odstotka.