Nikoli dokončane umetnine

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 7. oktober 2023 / 17:16

Tako o bonsajih pravi Nik Rozman, predsednik Slovenskega bonsaj kluba, ki je minuli konec tedna v Športni dvorani Šenčur pripravil že deveto mednarodno razstavo bonsajev. Na ogled je bilo približno petdeset tovrstnih živih umetnin, večina iz Slovenije, nekaj pa tudi iz Avstrije in Hrvaške.

Šenčur – Kitajska pismenka bonsaj v dobesednem prevodu pomeni drevo v posodi, a kot poudarja Nik Rozman iz Moš v občini Medvode, je bonsaj mnogo več kot le to. »Bonsaji so žive skulpture oziroma umetnine, ki jih zaznamuje določena tehnika oblikovanja, oblika krošnje in poznavanje hortikulture. Lahko bi rekli, da gre za pomanjšano različico velikega drevesa z določenimi estetskimi prvinami in umetniškim pristopom, ki je pri vsakem bonsajistu svojstven in edinstven, ob tem pa se vsi želimo približati podobi drevesa v naravi,« je pojasnil Rozman.

Kitajska umetnost

O bonsajih in bonsajizmu je razširjenih več zmot, dodaja Rozman. Prva je ta, da bonsajizem kot starodavna umetnost izvira na Japonskem. »V resnici gre za kitajsko umetnost, ki se je začela v starih cesarskih vrtovih. Japonci so jo kasneje prevzeli, jo dodelali in vanjo vnesli svoja pravila estetike, danes pa je ta umetnost razširjena po celem svetu,« je pojasnil sogovornik. Druga zmota pravi, da so bonsaji zatirane rastline ali celo genetsko spremenjene rastline. »Kar seveda ne drži, saj so bonsaji povsem normalna drevesa, ki so posajena v najboljšo zemljo, so gnojena in imajo zagotovljene vse pogoje za razvoj in rast. Če bi denimo bonsaj vzeli iz lonca in ga zasadili v gozd, bi iz njega zraslo navadno drevo, običajne velikosti.«

Najboljše avtohtone vrste

Bonsaj lahko oblikujemo iz katerekoli vrste, ki oleseni, tako listavca kot iglavca. »Lahko je vzgojeno iz semena, a v tem primeru traja od deset do petnajst let, da dobimo rezultate. Pogosteje vzamemo začetni material, torej večjo rastlino iz narave, ki že ima oblikovano deblo, jo presadimo v lonec in jo pomanjšamo v bonsaj,« je dejal Rozman. Ob tem je dodal, da vsaka vrsta najbolje uspeva v podnebju, ki ga je navajena, zato bonsaj najlažje oblikujejo iz avtohtonih vrst. V Sloveniji so to denimo bukev, gaber, hrast, divja češnja, smreka, bor, macesen.

Videti čim starejši

Bonsaj za uspešno rast in preživetje potrebuje predvsem redno zalivanje in neprestano vlažno zemljo. »Med rastno sezono jih gnojimo, oblikujemo pa jih le enkrat do dvakrat letno, pri čemer je rezanje glavna tehnika oblikovanja. Bonsaji so zato nikoli dokončane umetnine, saj potrebujejo neprestano nego.« Na vprašanje, kakšno starost bonsaji dosegajo, pa Rozman odgovarja, da dejanska starost ni tako pomembna, ampak je ključno, kako star je videti, saj bonsajisti želijo doseči, da je bonsaj videti čim starejši.

Bonsaji so priljubljeni naravni okras domov, a pri njihovi negi mnogi zatajijo. Zakaj je to tako? »Ti bonsaji so pogosto kupljeni v vrtnih centrih, kamor so uvoženi iz držav Daljnega vzhoda. Tam jih izdelujejo kot po tekočem traku, zato je tudi njihova cena relativno ugodna. Poleg tega so ti bonsaji ustvarjeni iz tropskih vrst rastlin, ki za uspevanje potrebujejo tropsko podnebje, kar pa je pri nas nemogoče zagotoviti. Zato tudi propadejo, a kot rečeno, ne zato, ker je bonsajizem zahteven, temveč zato, ker bonsaj nima ustreznih pogojev za rast,« je še povedal Nik Rozman.