Gospodarstvo za mini davčno reformo

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 30. september 2023 / 13:05

Gospodarstveniki vladi predlagajo mini davčno reformo. Kot pravijo, gre za metode, ki so jih v nekaterih evropskih državah že uspešno preizkusili.

Ljubljana – Glavne značilnosti reforme, ki jo je upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije predstavil finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču, je povzel glavni ekonomist na zbornici, dr. Bojan Ivanc. Reforma bi zajemala uvedbo razvojne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače, kar je 5.500 evrov, davčne spodbude pri nagrajevanju zaposlenih in spodbude za rast inovativnih hitro rastočih podjetij.

Prav tako predlagajo razbremenitve pri dohodnini v letih, ko se uvaja nov socialni prispevek. Peti dohodninski razred bi ukinili ali pa dvignili mejo za vstop v razred s sedanjih 75 tisoč na sto tisoč evrov, kar bi podjetja spodbudilo k izplačevanju višjih plač. Med drugim navajajo tudi dvig meje za koriščenje davčne olajšave pri varčevanju v drugem pokojninskem stebru z 2.600 evrov in 5,9 odstotka bruto plače na pet tisoč evrov in 10 odstotkov bruto plače ter vzpostavitev tretjega pokojninskega stebra in ugodno davčno obravnavo teh prihrankov.

Med izhodišči predloga pa so tudi bolj sorazmerno določen davek na nepremičnine za poslovne subjekte ter postopno zniževanje davka na kapitalski dobiček in dividende s 25 na 10 odstotkov. Prav tako predvidevajo tudi zniževanje obdavčitev iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, znižanje stopnje davčnega odtegljaja ter zvišanje olajšave za investiranja. Kot poudarja Ivanc, bi s takšnim pristopom podjetja dosegla višjo rast investicij, ki je potrebna za hitrejšo rast produktivnosti.

Zniževanje obsega proizvodnje

Predsednik zbornice Tibor Šimonka, ki je opozoril na zniževanje obsega industrijske proizvodnje, ki se je v energetsko intenzivnih panogah v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za od 15 do 25 odstotkov, meni, da s predlagano reformo državni proračun ne bi nič izgubil. »Nasprotno, multiplikativni učinek predlaganih ukrepov bi javnofinančne prihodke celo povečal,« je prepričan Šimonka, ki je dodal, da so predlagane ukrepe v propulzivnejših evropskih državah že preizkusili in zabeležili odlične rezultate.

Minister Boštjančič je poudaril nujnost prestrukturiranja tako gospodarstva kot javne uprave in krizno obdobje vidi kot pravi trenutek za izvedbo reform, ki so morda manj všečne. Kot poudarja, pa smo v negotovih časih, ko krize prihajajo ena za drugo, posledica pa je negotova makroekonomska situacija.

Sindikati so proti predlaganim rešitvam

Na drugi strani predlogom GZS niso naklonjeni v sindikatih. Kot pravijo, namreč ne bi prispevali k razbremenitvi srednjega razreda in povečanju produktivnosti gospodarstva. »Takšne rešitve davčno razbremenjuje le posameznike z najvišjimi dohodki in podjetjem omogočajo ustvarjanje višjih dobičkov,« so se odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so prepričani, da bi razbremenitve imele posledice tudi za državni proračun. Razvojna kapica pa bi pomenila manj prispevkov v blagajni socialne varnosti in bi ogrozila dosedanji obseg socialnih pravic. Kot sicer dodajajo, bi bila davčna reforma nujna, a bi morale biti spremembe dogovorjene z vsemi socialnimi partnerji.