O dobičkih

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 14. september 2023 / 21:38

Dobički so vselej kočljiva tema v slovenski javnosti, še posebej če so visoki. V zadnjem obdobju so mediji polni zapisov o rekordnih dobičkih bank, ki na drugi strani komitentom ponujajo skorajda ničelne obrestne mere na depozite (res se te v zadnjem času dvigajo). Pustimo ob strani, kako pomemben je robusten bančni sistem za gospodarstvo in posledično tudi za prebivalstvo, saj smo to ne nazadnje še pred kratkim občutili ob krpanju bančne luknje. Ob visokih dobičkih bank komitenti pozabljamo, da imamo na bančnih računih 26 milijard evrov depozitov, ki nam jih odžira še vedno precej visoka inflacija. Če bi se vsaj del teh sredstev prelil v druge, donosnejše načine varčevanj, bi to pozitivno vplivalo tako na osebne finance Slovencev kot tudi na način delovanja bank.

Dobički bank mamijo tudi vlado, ki išče različne poti do sredstev za obnovo po poplavah. Prejšnji teden je vlada napovedala obdavčitev bank v višini 0,2 odstotka bilančne vsote, s čimer bi se v petih letih, kolikor naj bi obdavčitev trajala, v blagajno steklo nekaj sto milijonov evrov. Nekateri ekonomisti so sicer bolj naklonjeni izdaji t. i. ljudskih obveznic različnih ročnosti in ustreznega donosa, s čimer bi se vsaj del prihrankov prenesel v donosnejšo obliko varčevanja, ki bi premagovala visoko inflacijo, država pa bi na drugi strani od prebivalstva prejela »posojilo« za obnovo po poplavah.

Tudi pri tovrstnih odločitvah vlade se kaže slovenski karakter, ko govorimo o denarju. Zase radi pravimo, da smo varčen narod, kar je še posebej v času visokih cen zagotovo dobrodošlo, a na drugi strani smo tudi precej konservativni, ko pride do plemenitenja premoženja. Ne nazadnje se to kaže tudi v tem, da kljub visoki inflaciji raje varčujemo v depozitih in tarnamo nad nizkimi obrestnimi merami, namesto da bi del prihrankov naložili v donosnejše izbire, ki so na voljo.

Podobno sumničavi smo tudi v primeru, ko pride do dobičkov podjetij, pa čeprav dobro delovanje gospodarstva predstavlja enega od temeljev za blaginjo družbe. »Takoj ko je pri nas nekdo uspešen, je že vojni dobičkar. V tujini jih bolj zanima, kaj je temelj uspeha,« se je ob premierjevo opazko pred kratkim obregnil eden od prvih mož večjih slovenskih podjetij.

V Sloveniji, kjer mala in srednja podjetja predstavljajo kar 99,8 odstotka vsega gospodarstva, bi torej veljalo biti bolj prizanesljiv in dobro poslovanje obravnavati podobno kot športne uspehe. Vsaj v javnosti namreč nikoli še nisem slišal, da bi se kdo denimo obregnil ob milijone, ki jih z odličnimi predstavami pod koši služi Luka Dončić. Zakaj je torej nekdo, ki dobičke kuje v športu, junak, tisti, ki enako počne v gospodarstvu, pa ne?