Janez Kožuh

Spoštujmo lastno znanje

Med prejemniki letošnjih nagrad Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je tudi Janez Kožuh, direktor in solastnik blejskega podjetja za informacijsko tehnologijo Perftech.

Ljubljana, Bled – Včeraj zvečer so v Cankarjevem domu že 41. podelili najprestižnejše in najstarejše nagrade za gospodarske dosežke, ki jih podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Na prireditvi pod sloganom: »Veselite se sprememb, saj so le drugo ime za priložnosti«, so podelili nagrade šestim gospodarstvenikom, med katerimi je bil tudi Janez Kožuh, direktor in solastnik blejskega podjetja za informacijsko tehnologijo Perftech. Povabili smo ga na pogovor.

Predstavite nam svojo poklicno pot.

»Računalništvo me je 'noro' pritegnilo že takoj ob diplomi na elektrotehnični fakulteti leta 1975, zato sem že takoj začel iskati možnost, kjer bi se lahko ukvarjal s to novo tehnologijo. Našel sem jo v tedanji Iskri elektromehaniki, kjer sem takoj začel delati v razvoju računalniškega krmiljenja telefonskih central. Ko so se pojavili prvi mikroračunalniki, sem sodeloval v skupini, ki je delala na razvoju prvega mikroračunalnika v Jugoslaviji. Do leta 1981 sem bil samostojni razvijalec, projektant, nato pa prevzel v Iskri Delta vodenje razvoja.

Leta 1989, ko je pričel jugoslovanski trg razpadati, Markovičev zakon pa odprl pot malemu podjetništvu, sva s kolegom, polna idej, ustanovila Perftech, ne da bi prav vedela, kaj je podjetništvo. Ker nisva imela začetnega kapitala, sva začela z v tujini kupljenimi komponentami sestavljati računalnike in šele z dobičkom od njihove prodaje je bilo mogoče začeti uresničevati razvojne zamisli, razvijati programsko opremo. Ustvarjeni so bili temelji današnjih programskih rešitev za gradnjo informacijskih sistemov Largo, Ciklon, BiLargo.«

Kakšna je danes ponudba Perftecha?

»Poleg ponudbe računalniške in telekomunikacijske opreme, omenjenih celovitih poslovnih programskih rešitev, smo postali tudi internetni ponudnik in ponudnik multimedijskih storitev. Danes so v našem podjetju v Sloveniji 103 zaposleni, v hčerinskem podjetju v Beogradu je 12 ljudi, v hčerinskem podjetju v Zagrebu pa štirje. Imamo tudi pet partnerskih družb. Naša vizija je prodaja naših programskih rešitev v tujini, pri čemer je sleherna programska vrstica napisana pri nas. Letni promet je lani presegel 8,5 milijona evrov.

Ob tem naj omenim, da je v Perftechu mlad kolektiv, večina visoko in višje izobraženih strokovnjakov najrazličnejših smeri, saj poleg informatikov za implementacijo programskih sistemov potrebujemo tudi organizatorje, ekonomiste, računovodje itd. Naše programe uporabljajo podjetja najrazličnejših panog, zato so seveda potrebne temeljite prilagoditve.«

Nedavno smo slišali vaše opozorilo predstavnikom vlade, da država premalo uporablja domače znanje in rešitve, pri nastopu v tujini pa zato nimate potrebnih referenc …

»Pri preboju na tuje trge so potrebna velika vlaganja v marketing, prodajne ekipe, lobiranje in pogosto se pri kandidaturi na razpisih zgodi, da zahtevajo domače reference. Država bi morala bolj gledati in uporabljati domače znanje in se ne ravnati le po liberalno-kapitalističnem načelu čim večjega dobička. Tudi država bi morala ravnati družbeno odgovorno do svojega okolja, bolj ceniti naš razvoj, našo ustvarjalnost. Tudi kriza, v kateri smo se znašli, bi bila manj globoka, če bi bolj spoštovali in se naslonili na lastno pamet.«

Vaši načrti?

»Nadaljevati razvoj programske opreme in jo še bolj agresivno ponuditi na tujih trgih. Imam dva sinova, ki gresta po mojih stopnjah, in želim si, da bi uspešno nadaljevala moje delo.«

Kaj vam pomeni nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke?

»Nikoli si nisem predstavljal, da bi lahko dobil tako ugledno nagrado. Pomeni mi izziv in motivacijo za še bolj angažirano delo za nadaljnji razvoj in graditev podjetja.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 3. februar 2012 / 07:00

Gušti in Ema osvajala kranjsko občinstvo

Sobotni koncert Guštija s posebno gostjo, hrvaško pevko Emo Gagro, v kranjskem lokalu KluBar je znova dokazal, da gre njegova glasba še vedno hitro v uho in privablja zvesto občinstvo vseh generacij.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...