Dediščina ne sme biti breme

"Dediščina je neprecenljiva. Z njenim izginotjem si sami režemo korenine, zato si tega ne smemo privoščiti," pravi konservatorka Saša Roškar.

Kranj - »Žal mi je, da se zaključuje projekt in žal mi je, da informacijska pisarna ne bo več delovala. V njej so tudi nejeverni Tomaži oziroma nezadovoljni lastniki kulturne dediščine lahko izvedeli, kaj je mogoče narediti iz njihove stavbe, koliko jih bo stalo in kje dobijo pomoč. Pa tudi to, kako lahko nevestnež hitro uniči dediščino. Podobne informacije daje tudi priročnik,« je ob zaključku projekta Brezmejna doživetja kulturne dediščine avstrijska Koroška-Gorenjska CULTH:EX CAR-GOR povedala udeleženka posveta in lastnica starejše hiše Marija Cvetek iz Bohinja.

Ob zaključku projekta so partnerji v Kranju pripravili posvet in predstavili priročnik Stavbna dediščina in kultura bivanja v Karavankah oziroma prvi vodnik za lastnike kulturno-zgodovinskih stavb o njihovi obnovi, prenovi ali oživitvi. Lastniki zakonske zahteve in smernice velikokrat čutijo kot breme, ki le draži obnovo in načenja živce. »Z informacijsko pisarno, ki smo jo odprli v času trajanja projekta, smo pomagali prek sto lastnikom,« pravi Miloš Ekar, vodja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Prisotni so menili, da bi morale gorenjske občine kriti strošek informacijske pisarne, saj bi bil njihov vložek zgolj drobiž, podoba Gorenjske pa bi ostala tradicionalna.

»Zaključujemo projekt, kjer smo se od aprila 2009 trudili zvišati zavedanje o pomenu kulturno-zgodovinskih stavb in njihovi kvalitetni obnovi,« pravi Franja Gabrovšek Schmid iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske. Poleg informacijske pisarne so odprli še Center odličnosti, opravili vrsto delavnic in izobraževanj, izpeljali štiri investicije (o tem smo podrobno že pisali), oblikovali dva čezmejna turistična programa na temo kulturne dediščine: Raj pod Triglavom in Loško pogorje in gorenjska prestolnica ….

»Naše sporočilo je, da vsi dediščino čutimo kot vrednost in ne kot breme. Vsi lastniki ne bodo nikoli videli vrednosti lastnih stavb tako, kot jih vidimo mi, a bomo zadovoljni tudi z malimi zmagami,« je povedala Saša Roškar, konservatorka in ena od avtoric novega priročnika. Generalna konservatorka Daniela Tomšič pa je ob koncu posveta opozorila na prihajajoče spremembe zakonodaje o graditvi objektov, o urejanju prostora in kmetijskih zemljiščih: »Te spremembe lahko povsem uničijo slovensko krajino. Predstavljajte si, da bodo vsi objekti, ki so bili zgrajeni do leta 2003 brez gradbenega dovoljenja, legalizirani in pridobili uporabno dovoljenje. Župani bodo lahko spremenili izvedbene akte brez spremembe prostorskih planov, kmetijska zemljišča bodo lahko pozidana po zelo skromnih pogojih. Kdor lahko, naj to ustavi.«