Krog ob slovenski meji, 12. del

Besedilo: Slavko Zupanc
Kategorija: Rekreacija / sreda, 13. september 2023 / 07:13

Prespali smo v Lučah v Zgornji Savinjski dolini. Čakala nas je še zadnja etapa kolesarskega potepanja okrog Slovenije. Za zadnji dan sta bili predvideni dve osnovni varianti in več podvariant. Složni smo bili, da ne bi kolesarili čez Pavličevo sedlo v Avstrijo in nato skozi Jezersko v Kranj, kjer je bilo predvidenih 1210 »višincev«. Odločili smo se za varianto skozi Kranjski Rak v Kamnik in nato v Kranj. Ob potoku Lučnica, ki se v Lučah izliva v reko Savinjo, smo se začeli počasi vzpenjati proti Podvolovjeku. Klanec iz Luč do Kranjskega Raka je dolg 11 kilometrov, prvi del do Podvolovljeka je bolj položen, zadnje štiri kilometre pa je povprečni naklon devet odstotkov.

Po postanku v okrepčevalnici na Kranjskem Raku nas je čakal najprej spust do glavne ceste, ki iz Gornjega Grada preko prelaza Črnivec pelje v Kamnik. V skupini je bilo nekaj Kamničanov, ki so namesto klasičnega spusta po glavni cesti do Kamnika predlagali panoramsko makadamsko cesto. Večina se nas je odločila za predlagano varianto. Cesta je speljana skozi gozd in čez senožeti. Od glavne ceste do naselja Gozd je približno pet kilometrov, kjer se cesta večji del počasi spušča, na nekaterih delih je tudi nekaj rahlega vzpona. Od naselja Gozd do naselja Brezje nad Kamnikom je še tri kilometre makadamske ceste, ki se najprej rahlo vzpenja, nato pa se začne spuščati. V naselju Brezje nad Kamnikom nas je pričakala asfaltirana cesta in 3trije kilometri spusta do naselja Podjelše, kjer smo prišli na manj prometno cesto, ki pelje iz Stahovice skozi Mekinje v Kamnik.

V Kamniku smo se ustavili v okrepčevalnici Orient in si privoščili kosilo. Kamničani in še nekaj drugih je tu zaključilo naše kolesarsko potepanje okrog Slovenije oziroma so nadaljevali v svoji smeri proti domu. Drugi smo po kosilu kolesarili še do končnega cilja v Kranju. Med tremi možnostmi po asfaltu smo se odločili za vzpon skozi Tunjice na Vrhovje, nato pa je sledil spust v Zalog in naprej proti Kranju. Dosti napornejša bi bila varianta čez Sidraž in Šenturško goro, lažja pa mimo Podgorja, čez Križ in Komendo do Zaloga. Glede na to, da smo se uradno poslovili že na skupnem kosilu v Kamniku, smo se na poti proti Kranju razkropili vsak proti svojemu domu.

Na kolesarskem potepanju ob slovenski meji smo v dvanajstih dneh prekolesarili nekaj manj kot tisoč kilometrov in na celotni poti naredili približno 15000 višinskih metrov. Na poti nismo imeli nobene nesreče niti večjih tehničnih težav s kolesi. Vsi smo si bili edini, da smo se imeli super in da se prihodnje leto spet srečamo na naslednji ar-kolo-navtski avanturi.