Volitve: prva poklicna ljubezen

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sobota, 10. september 2011 / 06:00

Pred kratkim je položaj direktorja službe državne volilne komisije prevzel Dušan Vučko. Bohinjec, v preteklosti znan iz lokalne in državne politike, je na tem mestu zamenjal dosedanjega dolgoletnega vodjo Marka Golobiča.

Kakšni boste kot naslednik že kar legendarnega Marka Golobiča?

»Gospod Golobič, ki še ostaja sodelavec naše službe, je imel svoj način delovanja, po katerem je doslej vse potekalo nemoteno, kar dokazujejo vse dosedanje volitve in referendumi. Jaz pa sem si, ko sem se prijavljal na položaj direktorja službe Državne volilne komisije (DVK), za svoje delo postavil pet ključnih ciljev. Eden od teh je, da se izboljša položaj in ugled DVK. To ne pomeni, da doslej ni imela ugleda, nasprotno, pač pa je moja ocena, da je bila DVK v sistemu državne uprave velikokrat zanemarjena. To dokazuje že dejstvo, v kakšnih prostorih delujeta DVK in naša služba. V prihodnje bo treba zagotoviti boljše prostorske pogoje, saj smo morali doslej, denimo, za javna žrebanja pri volitvah najeti dvorane, poleg tega ni kje hraniti velikih količin arhivskega gradiva, saj za vsak referendum prispe na sedež DVK okoli dvesto fasciklov arhivskega gradiva.«

Sedaj ste že krepko »v sedlu«. Katere so vaše naloge?

»Že takoj po nastopu položaja direktorja službe sem se lotil nekaterih projektov, od ureditve nove celostne grafične podobe DVK do priprave nove organizacije službe in sistemizacije delovnih mest. Službo je namreč treba nekoliko okrepiti, da bo izvajala vse tiste naloge, ki jih zakon predvideva. Med temi bi najbolj izpostavil izobraževanje volilnih organov, in sicer ne zgolj inštrukcije pred volitvami, pač pa kontinuirano usposabljanje teh organov, saj vemo, da dobra usposobljenost članov volilnih komisij in odborov pripomore k učinkovitosti in poveča legitimnost volitev. To pomeni manj napak, manj pritožb. Zakonodajalec pa je že v preteklosti zagotovil, da je v volilnih organih sorazmerna zastopanost vseh političnih strank, tako da tu ni več problemov. Pred petnajstimi leti so nekateri še dvomili o verodostojnosti volitev in referendumskih glasovanj, to otroško bolezen smo preboleli in se danes ve, da se volitve izvajajo tako, kot se v sodobni demokratični državi spodobi.«

Ali torej iz volilne prakse nastajajo smiselne zakonodajne rešitve?

»Volitve oziroma volilni postopki so opravila, ki jih je mogoče na podlagi izkušenj iz prakse izboljšati in racionalizirati. Delo DVK je strogo vezano na obstoječo zakonodajo, a vendarle prihaja do določenih sprememb pri posameznih volilnih opravilih na podlagi izkušenj iz prakse. DVK mora skrbeti za zakonitost volitev, da se spoštujejo zakonske določbe in da se v postopku volitev enotno uporabljajo določbe predpisov, ki se nanašajo na volilne postopke. V Republiki Sloveniji imamo neko zadrego, ker so določbe zakona, ki so zgolj organizacijskega, izvedbenega značaja, del zakonodaje, ki se lahko spreminja le z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev Državnega zbora. To pot je treba ubrati tudi pri manjših rešitvah, ki se kot potrebne pokažejo v praksi. Pri spremembi volilne zakonodaje pa politika težko najde konsenz. Če bi želeli racionalizirati volilne postopke in jih narediti bolj učinkovite, bi bilo smiselno, da bi imeli dva zakona: enega, ki bi urejal volilni sistem (volilni sistem, volilni prag, razdelitev mandatov itd.), organizacijo in samo izvedbo volitev pa bi določal drug zakon, ki za sprejem in njegove spremembe ne bi terjal dvotretjinske večine.«

Kakšne so vaše dosedanje izkušnje? Kot vemo, ste bili dva mandata član državne volilne komisije, menda pa ste se z volitvami ukvarjali tudi kot član občinske volilne komisije v Bohinju?

»Res sem delal na področju lokalne samouprave. Kot predsednik združenja tajnikov slovenskih občin sem sodeloval z vlado na različnih projektih v času, ko se je lokalna samouprava še vzpostavljala (v letih 1995, 1996, 1997). Takrat sem si pridobil ogromno dragocenih izkušenj. V občini Bohinj sem kot tajnik občinske uprave s tedanjim (in sedanjim) županom vzpostavil dober tim. Tudi ob moji operativni in pravni pomoči so njegove ideje »postale meso«. Kot tajnik občine pa sem bil hkrati tudi tajnik občinske volilne komisije. Na lokalni ravni moraš vse izpeljati sam, tam ni podpornega aparata, pač pa tajnik poskrbi za vso logistiko. Izkušnje iz tega obdobja, ko je bilo treba teorijo dobro povezati s prakso, zato pomenijo toliko kot še en faks.«

Ob nastopu sedanjega položaja vodje službe DVK so vam iz stranke SDS očitali politično vpletenost. Kako jim odgovarjate?

»Ne zanikam, da sem bil nekaj časa aktiven tudi v politiki. A tudi v politiki sem se znašel in se izkazal na strokovnem področju. Verjemite, da politične stranke iščejo ljudi, ki so na svojem strokovnem področju dobri, saj vedo, da bodo z njimi pridobili glasove. Bil sem poslanec v državnem zboru v mandatu od 2000 do 2004, kar mi je v čast. Takrat sem pridobil veliko izkušenj in veljal za človeka, ki je manj politik kot vse ostalo. S svojim znanjem sem takrat uveljavil nekaj rešitev, ki so v veljavi še danes. Naj omenim le pavšalno turistično takso za lastnike vikendov, ki jo občine že vrsto let s pridom uporabljajo v dobrobit krajev, ali uzakonitev stvarne služnosti uporabe zemljišča za smučanje, na podlagi katere so se na smučiščih razrešili tudi problemi z lastniki zemljišč. Ko sem se odločil, da bom kandidiral za direktorja službe DVK, sem svojo politično aktivnost zamrznil: na državni ravni že pred dvema letoma, ko sem na Ministrstvu za notranje zadeve nastopil odgovoren uradniški položaj. Na zadnjem kongresu LDS nisem kandidiral na nobeno funkcijo v stranki. Ravno nasprotno. Odstopil sem tudi kot predsednik občinskega odbora LDS Bohinj, končal pa tudi kot občinski svetnik, kar bi sicer po zakonodaji lahko ostal, a sem vseeno odstopil. V največji meri gre pri tej odločitvi za razmislek, da bodo volitve, volilno pravo in njihova organizacija odslej moja prva poklicna ljubezen.«

SDS vas v nedavni mednarodni informaciji ob imenih, kot sta Branko Masleša in Zvonko Fišer, omenja kot primer kadrovanja, povezanega s kontinuiteto komunizma. Kaj pravite na to?

»Treba je povedati, da jaz ne vodim DVK in da jaz nisem predsednik DVK, tega imenuje državni zbor. Jaz kot direktor vodim službo DVK. Kako sem se v informaciji, ki jo omenjate, znašel ob boku ljudi, ki so jih v SDS opredelili kot kontinuiteto komunizma, ne vem. Če so hoteli prikazati mojo preteklost, bi prej pričakoval, da bi napisali, da sem tudi osamosvojitelj, da imam pravico do statusa veterana vojne za Slovenijo, ki se je boril kot član posebne policijske enote. Nisem želel polemizirati s to informacijo. Navsezadnje bo moje delo tisto, ki me bo pokazalo v pravi luči. V vseh službah doslej sem delal po dveh ključnih vrednotah, ki sta dediščina mojih staršev: poštenost in delo. V vseh službah je bilo načelo zakonitosti moja prva prioriteta.«

Pravite, da ste oddali tudi vse funkcije, povezane z občino Bohinj. Torej poslej ne boste več delovali v njej?

»Ne, odstopil sem kot svetnik in predsednik odbora LDS. Če bodo kdaj ocenili, da sem potreben pri kakem projektu, pa sem pripravljen povedati svoje mnenje. V lokalni skupnosti sem bil aktiven vse od leta 1995, torej več kot 16 let. Zlasti v zadnjem obdobju, ko sem bil član občinskega sveta, sem ocenil, da nima več smisla. Če opozarjaš na določene nepravilnosti, pa se nič ne zgodi, ugotoviš, da nima pomena. Ocenjujem namreč, da sedanja politika v Bohinju, ki jo vodijo različne liste, ni dobra. Vse preveč je prepletena z različnimi interesi različnih ozkih skupin. Iz tega izvira moj premislek, da odidem na neko delovno mesto, kjer lahko svoje znanje in energijo usmerim v smiselne cilje. V Bohinju sem marsikaj prehiteval in s tem na sejah izpadel velikokrat naporen. Po mojem odstopu bodo seje lažje, krajše, karavana pa bo šla dalje …«

Kakšna so vaša pričakovanja v zvezi z volitvami prihodnje leto (ali morda predčasnimi že letos)?

»Kar zadeva pripravljenost in organizacijo naše službe DVK, so lahko predčasne volitve razpisane takoj. V vsakem primeru pa so v letu 2012 pred nami troje volitev: volitve v državni zbor in v državni svet ter predsedniške volitve. Kaj se bo zgodilo z referendumom o družinskem zakoniku, pa je stvar ustavnega sodišča. Mi smo skratka pripravljeni. Za referendume, ki jih je bilo doslej kar nekaj, imamo sedaj stvari že dobro utečene. Ob tem je treba pohvaliti vse volilne organe (tudi na nižjih ravneh), da so v tem letu naredili ogromno dela in to zelo dobro. To dokazuje tudi, da je sistem dober. Lahko bi bil sicer še boljši, bolj racionalen in tudi to bo v prihodnje eden od mojih prioritetnih ciljev. Dve tretjini stroškov je sicer zaradi plačila nadomestil članom volilnih organov, ki je velik predvsem zaradi množice ljudi (okoli 23 tisoč), ki sodelujejo na vsakokratnih volitvah. Ta strošek bo verjetno ostal, medtem ko bomo za ostale stroške iskali kar najracionalnejše rešitve.«