Trgovci z nizkimi dobički

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 11. september 2023 / 12:13

Spar Slovenija, ki velja za enega največjih trgovcev pri nas, je lani ustvaril za dobro milijardo evrov bruto prometa oz. dobro desetino več kot leto prej, a je bila dobičkonosnost prihodkov nizka.

Ljubljana – Kljub 1,064 milijarde evrov ustvarjenega bruto prometa v lanskem letu, kar je 10,8 odstotka več kot leta 2021, je čisti dobiček družbe Spar Slovenija znašal le okoli 17 milijonov evrov, dobičkonosnost prihodkov pa 1,75 odstotka. »Na podlagi teh podatkov, ki so verificirani s strani pooblaščenih revizorjev, bi se morali vprašati, ali smo res takšni nasilneži in izkoriščamo vse ostale v verigi,« se je na novinarski konferenci ob predstavitvi poslovnih rezultatov ob nekatere objave v javnosti, ki spremljajo še vedno visoke cene hrane pri nas, spraševal glavni izvršni direktor David Kovačič, ki poudarja, da je trgovina nizkoprofitabilna in izjemno konkurenčna dejavnost. »Vsi trgovci skupaj smo dosegli tretjino dobička NLB. Preden nas nekdo razglaša za dobičkarje, naj najprej pogleda te podatke,« je bil jasen Kovačič, ki si želi transparentnejše komunikcije, in dodal: »Takoj ko je pri nas nekdo uspešen, je že vojni dobičkar. V tujini jih bolj zanima, kaj je temelj uspeha.«

Marža ni dobiček

Sparova marža je lani znašala 26,7 odstotka, a kot poudarja direktor nabave Uroš Lozej, je ne smemo enačiti z dobičkom. Trgovina je delovno zelo intenzivna panoga z visokimi obratovalnimi stroški, stroški plač, logistike in tudi energije, ki so bili še posebej visoki zaradi višjih cen elektrike. »Ko vse to odštejemo od marže, pridemo do tistih 1,75 odstotka,« je dejal Lozej, ki je analiziral tudi razrez cen nekaterih artiklov. Kot kaže primer kilograma bele moke S-budget, ki po redni ceni stane 69 centov, gre 32 centov pridelovalcu pšenice, 18 centov proizvajalcu, trgovec dobi 13 centov, šest centov pa znaša DDV.

V minulih mesecih so na družabnih omrežjih zakrožili tudi računi o cenejših artiklih v italijanskih trgovinah, zaradi česar so pri Sparu izvedli popis 800 izdelkov v trgovini Famila Muggia. Primerjava je pokazala, da je nakup v Sparu brez upoštevanja akcijskih cen in kuponov cenejši za 0,98 odstotka, sveži artikli pa celo za 19,5 odstotka. V njihovem centru v Novi Gorici pa imajo menda med 20 in 30 odstotki italijanskih kupcev.

Dve novi trgovini tudi na Gorenjskem

Sparov tržni delež (podatek, ki sicer pri trgovcih velja za poslovno skrivnost) se je sicer do konca lanskega leta povečal za 0,8 odstotka, na 22,8 odstotka, kar ga uvršča na drugo mesto za Mercator. Družba je tudi lani razširila svojo prodajno mrežo in znaša skupno 112 poslovalnic, v katerih po njihovih podatkih dnevno nakupuje 180 tisoč ljudi. V letošnjem letu jih bodo skupno odprli še pet, na Gorenjskem tudi v Kranjski Gori in v Cerkljah. Načrtujejo tudi prenove. Letos so že prenovili tudi poslovalnico na Jesenicah. V prihodnjih dveh letih načrtujejo tudi širitev logističnega centra in upravne stavbe v Ljubljani.

Kovačič sicer v prihodnjih letih pred trgovci vidi še precej izzivov. »Prehranska veriga bo v permanentni krizi. Populacija je vedno večja, vremenske razmere so vse bolj neugodne, obdelovalnih površin pa je vse manj,« pravi. Tudi v minulem obdobju so se spopadali s težavami, med katerimi posebej omenjajo epidemijo covida-19, vojno v Ukrajini in tudi nedavne poplave. Kljub temu je Sparu ves čas uspelo zagotavljati dobavljivost artiklov.

Danes družba zaposluje 5132 ljudi, v lanskem letu so na novo zaposlili 122 delavcev, plače pa so zaposlenim povišali v povprečju za deset odstotkov. Povprečna plača je tako v podjetju znašala 1582 evrov bruto, kar je osem odstotkov nad povprečjem dejavnosti.